Ti videl té hude boš dní ‒, Zmaj v gôri se znova vzbudíl bo, Verige jeklene zdrobíl bo!« »Ko sodnji dan grom bo grmél In zmaj bo na svetlo hrumél; Pomágala več ne bo maša, Ne prôšnja, molitev ne naša.« »Na nas ne ‒ na vrage pozój Z vsoj svojoj bo planil močjój, Z vsem jézerom nánje prihrul bo, S Konjíškoj gorój jih podsúl bo.«