... Solus se pokriža, Da napást mu več se ne približa, ‒ No zamán; za slikoj druga slika Mimo njega v sencah se pomika Dan na dan ‒ ‒ ‒ ‒ ‒ ‒ ‒ ‒ ‒ ‒ ‒ ‒ ‒ ‒ ‒ ‒ ‒ ‒ ‒ ‒ ‒ Čuj, lovski rog glasí se Po dobravi! Tam, kjer gozd jasní se, Zgrúznen spal pod palmoj je sred laza, Mir sladák mu je sijál z obraza, Mir na veke varen pred napastmi, Pôkoj veder, čist, ne skáljen s strastmi; Vir šumljál mu je mrtvaške pésmi, Palmov list je držal v roki desni, A na listu čitali so slova, Ki jih roka pisala njegova: »Vsemu svetu pač ušel lehkó si ‒