nič (1.201-1.300)

dekle, a ona ga ni ljubila	nič.	In rekla mu je: do jutri	A
Sonet smrti In vse je	nič.	Te žametne oči so kakor	A
Vzporedne plasti, tukaj	nič	boja bilo ni, tukaj je	A
Iz tihe praznote rase	Nič.	Voda se v žlebu odteka	A
jókala. »Jaz se ne bom	nič	jokála, rajši si bom druz	A
če podnevi sreča ga, ga	nič	ne vidi, ne pozna, saj	A
pa bo še žal, meni pa	nič.	Dekle, povej, povej	A
branijo, jaz pa ne maram	nič,	pojem ko ptič.« Dekle	A
kaj dobro spančkala? »	Nič	kaj dobro jaz nisem spala	A
jokajo, kaj b′ jo začele?	Nič	se ne jokajte, saj greste	A
Zdaj vse minulo je,	nič	več pel ne bom, saj ni	A
nimaš, rožmarina tudi	nič;	žalostno je srce moje	A
So pa ptičke prazen	nič,	če zapoje moj deklič.	A
So pa rož′ce manj kot	nič,	takšen cvet je moj deklič	A
njih vrisk je manj kot	nič,	takšen ptič je moj fantič	A
ptič, rajši ne povem vam	nič.	Jaz pa vrtec bom kopala	A
morejo, če smo vesel′?	Nič	nam ne morejo, morejo	A
morejo, morejo, morejo,	nič	nam ne morejo, če smo	A
Kaj pa delajo ptički, da	nič	ne pojo? Al′ se mraza	A
vesela! Dolgo ni ga	nič	več k nam, fantič moj	A
žalostna? »Kaj mi je,	nič	mi ni, srce me boli.	A
trpe, pa pijejo vodo,	nič	ne zapravijo. Vodica se	A
ona sladko spi in se	nič	več ne prebudi. Šel bom	A
rajžo gre, penez nima	nič	kraj se. On ne vpraša	A
dan bi ti voščila, pa te	nič	več ne poznam.« Tri ur	A
bi še d′jal, jav, jav,	nič	ne bom d′jal. Lani sem	A
nad mano si moč, ne vem	nič	od dneva, obdaja me noč	A
zdrava, ak′ me skuša,	nič	ne de; po nje zgubi, ako	A
Kovačeva Mica Kovačeva pila,	nič	plačala, pil bi ga vsak	A
vsak hudič, plačal pa	nič.	Mi se imamo radi Mi	A
križavna, ker ne reže mi	nič	več, moja dekle je kujavna	A
kujavna, ker ne poje mi	nič	več. Dobre kose, mrzle	A
maram, brez cvenka ni	nič,	bi z njo se le jokal,	A
Puške že pokajo, nam še	nič	hud′ga ni. Sabljice se	A
po slovo, saj t′ nisem	nič	žal′ga storila, saj bila	A
/ A mam′ca prav′jo: »	Nič	ne dam, tidreja ... ker	A
Neštete noči so, ko	nič	ne zaspim, le gori vstajam	A
Preljubljeno dekle, le	nič	ne žaluj. Poglej, sam	A
že zadosti spala si. »	Nič	kaj dobro nisem spala	A
točila le grenke solze? »	Nič	ne bom pila, nič ne bom	A
solze? »Nič ne bom pila,	nič	ne bom jedla, preveč je	A
jih al′ pa ne, meni ni	nič	za té, meni odpira že	A
prepeva si, ni mu do kron,	nič	mu za dinar ni, vse da	A
/ . / stran 379 . / »	Nič	se ne boj zaspati, saj	A
saj imam petelinčke tri,	nič	se ne boj zaspati, saj	A
Tam so črni dimi, da se	nič	ne vidi, kamor krogla	A
krogla prileti. Tam se	nič	ne smili oče svoj′mu sini	A
ne jokaj več, ne pomaga	nič,	nikdar ne boš prosta več	A
zdaj pa v skrinj′ trohne,	nič	ne maram več za nje.	A
pa v skrinji mi leži,	nič	ne maram, če strohni.	A
teman je in molčí, nikomur	nič	ne govorí. Star sedemnajst	A
devet?« Če pozno je, men′	nič	ne de, tako mi veleva	A
drugega, za mene ne mara	nič	več. Tiho, le tiho, ljubica	A
ljubi sam oj vsaki dan! »	Nič,	nič, nič ti men′ ne daj	A
sam oj vsaki dan! »Nič,	nič,	nič ti men′ ne daj, samo	A
vsaki dan! »Nič, nič,	nič	ti men′ ne daj, samo le	A
samo le prid′ še kaj!	Nič,	nič, nič ti men′ ne daj	A
le prid′ še kaj! Nič,	nič,	nič ti men′ ne daj, samo	A
prid′ še kaj! Nič, nič,	nič	ti men′ ne daj, samo le	A
že zadosti spala si!« »	Nič	se nisem še naspala, ker	A
troje: »Dekle, al spiš?	Nič	me ne sliš?« Fantu je	A
pa vsem trem lagati me	nič	ne skrbi! [ Kranjska	A
obali Sem le apnenčasta	Nič	pečinasta ali visoka	A
/ . / stran 19 . /	NIČ	NE boli, ko me tepe in	A
ali ga celo odvrniti.	Nič	zato, če pesnica Sonja	A
vseobsežna da sem vse in	nič	in brez mej od sončnega	A
tisto, kar ju druži.	Nič	ilustriranja. Samo dve	A
pogojnikom nočem reči	nič	več in nič manj kot to	A
nočem reči nič več in	nič	manj kot to, da je estetika	A
posledica zavedanja, da ni	nič	docela in povsem združljivo	A
ko si mi dal poljub, na	nič	drugega več misliti ne	A
njegovimi očmi - prav	nič	posebej ljubega tu ni	A
prhkih tleh, z obrazom v	nič.	Če so prišli izrazit mu	A
marsikaj, prav vse, a	nič	zastonj. Za tisto, kar	A
Od sinoči oh od sinoči	nič	me ne ustavi, če potlej	A
pokličeš, da spregledam in	nič	ni dodano. Izstopanje	A
ljubezen ‒ ‒ ni odhajala v	nič,	ni se razbila v nič, ne	A
v nič, ni se razbila v	nič,	ne, odtekla je mirno v	A
se je, ne bo te dušila,	nič	ne bo terjala od tebe	A
TANATOSA spremeni v EROS in	NIČ.	EROS IN NIČ: Poesis samostojne	A
EROS in NIČ. EROS IN	NIČ:	Poesis samostojne sodobne	A
steklo iz niča ne čuti	nič	več, vidi in se smehlja	A
prazen drobec vesolja,	nič	iskanj ni v meni in nič	A
nič iskanj ni v meni in	nič	vprašanj, vse mi je tako	A
Ljubezen te ne ustavi in	nič	te ne zaustavi. Počivaš	A
Kako v temi ločevati	nič	od biti, iluzijo od resnice	A
Neznanska prostost	Nič	ne uredi zadev bolje od	A
trdnost razblini v vse in	nič.	Končnost Končnost, ki	A
zrenja v neizrazljivi	nič.	Zato lahko rečemo, da suvereno	A
in to ji tudi uspeva.	Nič	več nam ni treba skrbeti	A
njegovega glasu in petja.	Nič	nas ni svaril ali opominjal	A
zvečer pa ni ostajalo	nič.	Kako se mi je prilegel	A
napovedovali, češ, »iz	nič	ne more priti nič!« *	A
»iz nič ne more priti	nič!	« * * * Bilo je sredi grudna	A
Gorico. Nisem mu hotela	nič	dati, saj sem morala prodati	A
zdravniku ne mara slišati	nič,	podnevi ždi obrnjen v	A
bilo kratko in hropeče.	Nič	mu nisem očital, da me	A
občutno stisnil, a rekel ni	nič,	niti ni dvignil trepalnic	A
perišče soli. Ne pravi	nič	nikomur; tudi materi ne	A
nad njim, ker ni skoraj	nič	dima, saj kurijo samo	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 1.601 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani