Hlastno požiranje tistih neumnih knjižur, ki razvnemajo že itak razvneto domišljijo, klatenje po okolici s tovariši, ki so se odlikovali v nerednosti in potuhnjeni upornosti proti vsemu, kar je bilo v zvezi s šolo, občudovanje in posnemanje starejših dijakov »svobodomislecev«, ki so v nas mlajših iskali privržencev za svoje prevratne »misli« o svetovnem nazoru in se izkazovali v razbrzdanostih, vse to je vplivalo name bolj kot oče in dom, kjer sem preživljal počitnice in se telesno krepil, a duševno izgubljal vez z njimi. Z žalostjo je opazoval oče moje odtujevanje od doma in domače miselnosti in se zaman trudil, da prepreči grozečo nesrečo - popolno izprijenje svojega študenta, kar so mu škodoželjni občani napovedovali, češ, »iz nič ne more priti nič!« * * *
Bilo je sredi grudna, ko sem bil pri predstavi v čitalniški dvorani.