nova beseda iz Slovenije
| manj konsekventno predstavljali svoj jezik kot | zgolj | tehnično sredstvo, neodvisno od ljudi in položajev | B |
| simulacija, nekakšen nadomesten, izumetničen, | zgolj | kulturen svet. Vse to me vznemirja in nagovarja | B |
| problematizaciji kakršnihkoli apodiktičnih, | zgolj | racionalističnih »odgovorov«. Še več, Rožančeva | B |
| pripovedujejo Rožančevi eseji, brez »absolutnega«, v | zgolj | »končnem« svetu, ne more vzdržati; enako kot | B |
| marsikomu se je zazdelo, da je človeško življenje | zgolj | sen, in tudi mene nenehno zalezuje ta občutek | B |
| večkrat vprašal: ali je možno, da je Werther | zgolj | izmišljen?Tako živo je prikazan, tako resničen | B |
| se cogitu, ki je sam sicer nedvomen, vendar | zgolj | ”točka“ gotovosti, njegova logika zdi še tako | B |
| razvija svoje Meditacije od prve do šeste, | zgolj | slepilo, zvijača vsemogočnega varljivca!Razen | B |
| Če naju zanima psihološki vidik - obeh; če | zgolj | metafizični - pravzaprav nobenega. Janez. | B |
| regulativ, ki se je izkazal za zares uspešnega | zgolj | na področju logike, matematike, eksaktnega naravoslovja | B |
| od notranjih čustev, ki so vzbujena v duši in | zgolj | po duši“ [prav tam, 440].Princesi Elizabeti | B |
| Descartes popoln samotar? Niso bile njegove ljubezni | zgolj | platonske? Bruno. | B |
| kako bi jo razdrl. Vendar pri tem naklepu nima | zgolj | zlih misli, saj je prepričan, da razdor zaroke | B |
| Vendar ni tako enostavno, da bi bila knjiga | zgolj | parodija, kajti če je Kierkegaard ironičen, | B |
| nejevero tistih, ki menijo, da so zveze med ljudmi | zgolj | naključne... o tem sva se namreč nekoč davno sporekla | B |
| poiščem to mesto... ”Ta nejevera misli, da je | zgolj | naključje, da se najdejo tisti, ki se ljubijo | B |
| ali, ki sem ga prej omenil. Kajti, če ne gre | zgolj | za dilemo med ”estetiko“ in ”etiko“, v čem se | B |
| do gotovosti o njej nikakor ne moremo priti | zgolj | z analizo naših zavestnih danosti (kakor je | B |
| nesmrtni duh ”razteza“ - ali je nesmrtnost možna | zgolj | kot ”točka“ ali kot ”polje“?Krščanski nauk pojmuje | B |
| razteza po ”polju“ izkustvene evidence in ne | zgolj | Kartezijeva ”točka“ sámogotovosti. Pri tem pa | B |
| cogitationes, sem evidentno resničen - vendar | zgolj | v transcendentalni funkciji konstitutivne | B |
| Janez. Prav to sem pomislil: morda jaz ni | zgolj | funkcija sveta. Morda je jaz kljub vsemu nekaj | B |
| bila združljiva, vendar nam nesmrtnost jaza | zgolj | kot možnost ne pove prav veliko, zlasti če | B |
| torej sem... misleča kresnica? Ali pa sem ta hip | zgolj | misel na zvezdo kresnico, zgolj hipna misel | B |
| pa sem ta hip zgolj misel na zvezdo kresnico, | zgolj | hipna misel nanjo?Misel s krilci in svetlečim | B |
| je obenem ves svet. Harding ne dojema sveta | zgolj | kot ničnega, kakor učijo strogi stari budisti | B |
| obstaja kot Kartezijeva res cogitans ali nastopa | zgolj | kot Husserlova fenomenološka ”funkcija“ sinteze | B |
| na primer pretirano zanimanje zase, služenje | zgolj | svojim koristim, vztrajanje pri osebnem preživetju | B |
| da jaza sploh ni, da je jaz le naša iluzija, | zgolj | sen, iz katerega se moramo prebuditi v pravo | B |
| del časa - kajti sedanjost v ožjem pomenu je | zgolj | zdaj, vse drugo v času pa je preteklo ali | B |
| med stvarmi; moderna znanost pojmuje gibanje | zgolj | v četrtem pomenu.Ko Aristotel v Fiziki govori | B |
| pritrdili tvoji misli, da čas resnično obstaja | zgolj | v duši, če s tem ni mišljena samo človeška, | B |
| odnos med časom in gibanjem: ”Toda ne merimo | zgolj | gibanja s časom, temveč tudi čas z gibanjem | B |
| je pomemben, da ne bi kdo mislil, da je čas | zgolj | gibanje - za Aristotela namreč čas sam je | B |
| pa ga število gibanja; po drugi strani čas ni | zgolj | število, kajti - ”...čas je tisto šteto, ne pa | B |
| in prihodnost, sedanjost pa je, strogo vzeto, | zgolj | tisti točkasti zdaj, ki ”teče“ po časovni | B |
| Janez. Portal pa je | zgolj | navidezen, kakor na kulisi...Že prej sem občudoval | B |
| sploh je! Kajti lahko ne bi bilo prav ničesar, | zgolj | brezmejna vesoljna praznina, ali še ta ne... | B |
| omembo, saj nanju ni razpet noben bog, ampak | zgolj | nepomembna grešnika, ”dobri“ in ”zli“ razbojnik | B |
| avra na temnem nebu? Zakaj so žalujoče ženske | zgolj | pod Njegovim križem?Mati Marija, odeta v črno | B |
| kako da tudi vsi drugi ljudje na sliki vidijo | zgolj | Njegovo smrt?Ali nesrečna razbojnika nista imela | B |
| mitologiji starih ljudstev namreč ne simbolizira | zgolj | zla, ampak tudi modrost... modrost, ki je onkraj | B |
| naravnost: so svetopisemski čudeži resnični ali | zgolj | simbolni? Bruno. | B |
| rajši poduhovljenega: drevo je zares živo, ni | zgolj | nepomembna rastlina, ki človeku daje le senco | B |
| matematični čas“, ker v njem vidi idealno - namreč ne | zgolj | fizikalno, ampak matematično - merilo samega | B |
| najvišji bivajoči vrh vsega bivanja, ampak | zgolj | kot hipotetično, četudi seveda izjemno mesto | B |
| Ampak če je obstoj negibnega absolutnega mesta | zgolj | hipotetičen, ali iz tega ne sledi, da je zgolj | B |
| zgolj hipotetičen, ali iz tega ne sledi, da je | zgolj | hipotetičen tudi absolutni prostor... in bržkone | B |
| če bi bil prostor tega univerzuma določen | zgolj | relativno, namreč samo z medsebojnim odnosom | B |
| enakomernih gibanj (tj. ”inercialnih sistemov“) | zgolj | relativne, saj za njihovo pojasnitev ni potreboval | B |
| bil prostor tega umišljenega vesolja določen | zgolj | relativno, namreč z medsebojnim položajem | B |
| vsem nebu, ne pa v odnosu do nekega nevidnega, | zgolj | hipotetičnega absolutnega prostorskega ”okvira | B |
| ukrivljenost vode v tem miselnem eksperimentu | zgolj | domnevna in da ne daje zadostnega argumenta | B |
| Misel, da je vse naše znanje o času in prostoru | zgolj | relacijsko, je dokaj moderna, ker je blizu Einsteinovi | B |
| treba, meni Clarke, zavreči hipotezo, da je čas | zgolj | relativen ”red v zaporedju stvari“ oziroma dogodkov | B |
| lastnost same levice, niti ekstrinzična lastnost v | zgolj | relativnem pomenu, namreč takšna, ki ne bi mogla | B |
| brez njene dvojnice desnice! Si predstavljaš | zgolj | levico sredi brezmejne praznine? Janez. | B |
| osiromašili Swedenborgova videnja, če bi jih zvedli | zgolj | na sanje ali pesniške prispodobe.Nisem pa bil | B |
| res niso. Morda pa tudi Swedenborg angelov ni | zgolj | sanjal...Prej, ko nama je Anželo bral iz Nebes | B |
| razdalj, tudi prostora ni, ampak so namesto njega | zgolj | stanja in njihove spremembe.“ [prav tam, 191 | B |
| različna: pri Avguštinu namreč sedanjost ne prehaja | zgolj | v preteklost in s tem v nebivajoče, ampak tudi | B |
| resnično obstajata v izkustvu, vendar obenem | zgolj | kot transcendentalna idealnost, torej ju ni | B |
| znanosti in umetnosti ter povezovanje filozofije | zgolj | s slednjo, neumestno in zavajajoče, saj je med | B |
| ne pomeni, da je predmet (oziroma ”objekt“) | zgolj | ”subjektiven“ - je namreč fenomen kot danost | B |
| oziroma nasploh kakih ”zunanjih“ dogodkov dogajalo | zgolj | v fizikalnem času, še ne bi bilo v pravem pomenu | B |
| reaktualizira“ - medtem ko retenca vsakokratni zdaj | zgolj | neposredno ohranja v ”aktualnosti“. Husserl | B |
| obravnave]) zavest o ravnokar preteklem in ne | zgolj | zavest o točki zdaja <Jetztpunkt> neke predmetnosti | B |
| fenomenološkega stališča je ”točka“ zdaja | zgolj | neka abstrakcija, ki nikakor ni neposredno evidentna | B |
| časovni interval, za majhno ”polje“ časa, ne pa | zgolj | za ”točko“.Toda interval grobega zdaja, nadaljuje | B |
| mirovanja, pri katerih ne delujejo nobene sile, | zgolj | inercija oziroma vztrajnost.Posledica konstantne | B |
| glede na referenčni okvir vlaka) - razlog te | zgolj | relativne sočasnosti, ki za nobenega opazovalca | B |
| nastopili šele v prihodnosti... vendar je ta možnost | zgolj | načelna, saj prvi opazovalec nikakor ne more | B |
| relativistični metriki čas reducira na prostor, na | zgolj | četrto prostorsko dimenzijo - torej da se čas | B |
| vnaprejšne védenje (in s tem določenost) dogodkov | zgolj | v vseobsežnem božjem, ne pa v omejenem človeškem | B |
| hitro giblješ - kajti, če se giblješ enakomerno, | zgolj | zaradi inercije, v svojem sistemu nimaš na razpolago | B |
| Bruno. Lahko tako rečemo, vendar | zgolj | per analogiam s prostorom. Janez. | B |
| je pri Newtonu kljub znamenitemu vedru ostal | zgolj | metafizična hipoteza, fizikalno utemelji. Bruno | B |
| prostora-časa in s tem reducirati četverje | zgolj | na relacije med prostorsko-časovnimi stvarmi | B |
| prostor'“ [155], kajti enačbe polja ne opisujejo | zgolj | polja v klasičnem pomenu, temveč obenem topološke | B |
| da prostor-čas ne obstaja ”po sebi“, saj je | zgolj | struktura polja - in v tem smislu splošna | B |
| je izbor geometrije za opis realnega prostora | zgolj | ”dogovoren“, konvencionalen.Poincaré je namreč | B |
| sintetično apriorna“, kot je menil Kant, saj je | zgolj | ena od teoretično možnih struktur, ena od | B |
| aktualna prostorsko-časovna konfiguracija sveta je | zgolj | ena izmed strukturnih možnosti, ki jih nujni | B |
| klasično pojmovanje prostora in časa - ne pa, da se | zgolj | sklicujejo na splošno ”formo“ fizikalnih zakonov | B |
| razlika: prostor je v našem izkustvu usmerjen | zgolj | ekstrinzično, kar pomeni, da je njegova usmerjenost | B |
| ekstrinzično usmerjen kot prostor, češ da so usmerjeni | zgolj | procesi v času, ne pa ”čas sam“. Janez. | B |
| pojem časa ”na sebi“, ostaja Horwicheva teza o | zgolj | ekstrinzični usmerjenosti časa kljub temu vprašljiva | B |
| tiče dišavnic, bezgov čas - četudi bezeg raste | zgolj | ob robu vrta, se vonj njegovega belega cvetja | B |
| poletja na vrtu ne bo več drugega cvetja, ampak | zgolj | to, da ima vsaka vrsta svoj čas in svojo uro | B |
| svet obdan z nesnovnimi oziroma neprostorskimi, | zgolj | duhovnimi nebesi - Filotej (Bruno). ”...svet | B |
| primerjavi z božjo navzočnostjo samo točka, še več, | zgolj | nič.“ [prav tam, 184-5]. Janez pogleda Bruna | B |
| celoto, bi menila drugače. Saj se vloge ne merijo | zgolj | po številu izrečenih besed... Marija. | B |
| Janez. Ampak naš Bog bi bil tedaj | zgolj | bog našega sveta in ne več resnično vesoljni | B |
| Ob tem pa ne smemo pozabiti, da gre vendar | zgolj | za matematične modele resničnega vesolja in | B |
| teleskopi odkrivajo tam daleč proti horizontu) | zgolj | ”zrcalni odsevi“ bližnjih galaksij, tudi naše | B |
| precej nejasna, saj tudi panteizem praviloma ni | zgolj | preprosto enačenje Boga in narave.Bog je z naravo | B |
| vesolje kot skupek vseh svetov ni popolnoma, ampak | zgolj | ”v celoti“ (tutto) neskončno.Vselej pa neskončnost | B |
| odgovoriti pritrdilno, če s panteizmom razumemo | zgolj | splošno prepričanje o božanskosti Vsega, kajti | B |
| pekla in nebes. Janez. ...in da nam ostane | zgolj | groza pred brezdanjo temo, v katero bi padali | B |
| pri Brunu narava pomeni celotno vesolje, ne | zgolj | materije.Res pa je, da je težko začrtati ostre | B |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 301 401 501 601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
| Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |