nova beseda
iz Slovenije
Marko Uršič: Štirje časi / Pomlad, poved v sobesedilu:
Barbara je bila ogorčena in je v tej moji nejeveri videla nekakšno izdajo ljubezni, češ da je potem čisto vseeno, koga v življenju srečaš, s kom živiš, koga ljubiš... čeprav jaz nisem tako mislil... čakaj, Janez, da poiščem to mesto...
”Ta nejevera misli, da je zgolj naključje, da se najdejo tisti, ki se ljubijo, da je naključje, da se medsebojno ljubijo, saj da obstaja na stotine drugih deklet, s katerimi bi bil lahko vsakdo ravno tako srečen, katere bi lahko ravno tako globoko ljubil...“ [prav tam, 43]
Janez.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani