nova beseda
iz Slovenije
Marko Uršič: Štirje časi / Pomlad, poved v sobesedilu:
Bruno. Da, s fenomenološkega stališča je ”točka“ zdaja zgolj neka abstrakcija, ki nikakor ni neposredno evidentna zavesti; lahko jo primerjamo s točko v prostoru, saj je tudi geometrijska točka abstraktna in šele sekundarna v odnosu do doživljanja tu-ja oziroma referenčnega mesta, na katerega se postavi opazujoča in misleča zavest. Husserl nadalje razlikuje med ”grobim“ in ”finim“ zdajem: v kontinuumu retence, ki se vleče za nekim ”pravtisom“, na primer za glasbenim tonom, ni mogoče smiselno deliti posameznih intervalov, kar pomeni, da ni mogoče postavljati ostrih ločnic med njimi, časovnih ”točk“, finih zdajev, lahko pa - podobno kot v matematični analizi, pri diferencialnem računu, kjer govorimo o ”poljubno majhnem intervalu є“ - tudi pri časovnem trajanju govorimo o ”grobem“ zdaju kot poljubno majhnem intervalu: čeprav je trajanje grobega zdaja poljubno majhno, gre vendarle za časovni interval, za majhno ”polje“ časa, ne pa
zgolj za ”točko“.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani