zdaj (601-700)

kmet staroverski, pa sem mislil drugače in	zdaj	me je sram. Zbogom!	A
nakremžil, jaz pa sem se tako smejal, da ... ná, še	zdaj	imam solzne oči! LOJZKA: Od smeha?	A
Naturno ni, pa vendar se je zgodilo.	Zdaj	bi le rad vedel, če se je zgodilo iz lenobe	A
in Bogu vodil mladino, pa jo pohujšuje. - In	zdaj	vas vprašam - nadučitelj, Komar in Minka se	A
je človek sam bil naložil. JERMAN resno:	Zdaj	razumem.Séde.	A
je sodil. GENI: Nikar v planine, tovariš,	zdaj	na zimo! ŽUPNIK: M‐da ...	A
JERMAN: Potrpi ... ne boš zamudil večernic! ...	Zdaj	pregledujem zgodovino protireformacije.Takrat	A
kar se je zgodilo, se je moralo zgoditi ... ali	zdaj	bi se ne bilo smelo zgoditi, z d a j ne!... Ostal	A
vesel spomin, kakor na fantovsko vasovanje ...	zdaj	pa ne ostane drugega nič, nego na moji suknji	A
za sto korakov bližja, nego prej ... da ti šele	zdaj	vidim v oči ... rad te imam, ker sva takó samá	A
v roko, govori zeló tiho in počasi: Kje si	zdaj?	... Komaj da te še vidim, ne spoznal bi te skoraj	A
KMET zakliče: Eno pridigo smo že slišali,	zdaj	pa še drugo! KALANDER: Gospod, kar nakratko	A
kako bomo stali v dolini Jozafat - KMET:	Zdaj	še nisi na vrsti, Nace! KMETICA: Naj le govori	A
/ njegovimi nevrednimi hlapci; prej kletev,	zdaj	molitev; beseda pa je votla prej ko slej, zakaj	A
težavna. Bal sem se je, ko je bila še daleč,	zdaj	pa sem skoraj vesel, da je blizu ta ura.	A
nadzorniku ... o, koristna je bila tista naloga,	zdaj	se je izkazal njen namen: kdor se ni zgodaj	A
sem ljudi po veri ter jih sodil po jeziku ...	zdaj	vem, da dobro vino ne rabi imena.Mu seže v	A
Gresta v ozadje, Hvastja odide. JERMAN:	Zdaj,	Lojzka, pa mi še ti roko daj, obedve roki mi	A
KALANDER: Zborovanje. Zadnjič nas je bilo troje,	zdaj	nas bo sedem antikristov. JERMAN: Jaz ne	A
gane. Usmiljeni ste bili, kadar sem grešil;	zdaj	niste usmiljeni, ko mi je težko od tujega greha	A
te nisem videl ... pozdravljen mi, Nazarenec,	zdaj	te poznam, tebe in tvoje srce! ... Odpre miznico	A
smejal in je bil mrtev. POLJANEC: Zakaj ti to	zdaj	prihaja na misel?To si že povedal, znam na pamet	A
srednji mizi na stol in skrije obraz v roke:	Zdaj	vem. POLJANEC gre v ozadje: Ne pride ona	A
je odkril objokani obraz; Mrva se zasmeje.	Zdaj	vem, kaj je v vajinem srcu!Zdaj vem, kakšna	A
Zdaj vem, kaj je v vajinem srcu!	Zdaj	vem, kakšna je žalost!- Kje bi dobili pijače	A
besede pa hodijo po ravni cesti. Povej mi	zdaj,	po pravici in resnici: ali je moja? POLJANEC	A
obraza: Odpusti! MRVA stopi trdo bližje:	Zdaj	si doma, nič več komedije! Prime jo krepko	A
ni ponižal, kakor si jo ti v tem hipu. Ampak	zdaj	se ne bojím več, ko sem te slišal.Okrene se	A
MRVA izpustí, roké mu omahnejo: Urno pojdi	zdaj,	brate... Lahko noč!	A
blodijo v ljubezni, same se ne poznajo več...	Zdaj	si mislim, ti, Nina, da sem tvoj ženin; da si	A
sem te imel, Nina, nisem vedel, da te imam...	Zdaj,	ko te izgubljam, objemam tvoje nogé z obema	A
njegov obraz je objokan; tiho, jokaje; Kam	zdaj,	Bog?Leže na zofo.	A
Glej, nam vsem si bila ogenj in življenje... kaj	zdaj?	Bodi, kar je treba... ti pa greš, Nina, ti pojdeš	A
tukaj zaduhlo, mene je strah. Prestajal sem, a	zdaj	me grabi za grlo. ANA: Strah vas je?	A
njene solze in tisti žalostni dnevi, - to so	zdaj	strahovi, ki hodijo tod okrog.Rešite se, če	A
strašni, - zakaj mi pripovedujete to? KOŠUTA: In	zdaj	je prišlo nádenj, kakor je moralo priti ... zdaj	A
zdaj je prišlo nádenj, kakor je moralo priti ...	zdaj,	ko se podira strop nad njim.Vi imate take oči	A
že iz sebe ... vi bi jih potolažili, Košuta, in	zdaj	odhajate od nas ... ves svet nas ostavlja.	A
... kakó gremo zmerom bolj navzdol. In vse je	zdaj	v tvojih rokah ... Kje je Jakob?	A
RUDA: Meni tudi.	Zdaj	je sploh slabo življenje na svetu.A odkod to	A
Stvar je taka. Čakali smo na plačo dva tedna in	zdaj	ne moremo več. RUDA: Kaj torej mislite storiti	A
Resnično vam povem, jaz nimam ničesar.	Zdaj	gostujem tukaj samo za silo; jutri ali pojutrišnjem	A
je naravno, da se podira nad mano. DOBNIK:	Zdaj	si torej fatalist.Sploh pa priznavam, da misliš	A
ljudmi, s sramoto in kesanjem na ramenih. Ne,	zdaj	ne morem odtod. DOBNIK: In prej je bila stvar	A
Ti mi nisi oprostil nikdar; in prav si imel ...	Zdaj	stojé pred mano jasno tisti dnevi, kakor bi	A
stran 94 . / DOBNIK hitreje: Čemu govoriš	zdaj	o tem?Jaz nisem pozabil ničesar, - a ne dotikaj	A
ustvarjena svetnica, nuna, kolikor te je. A	zdaj	pripoveduj, pripoveduj vendar! ANA: Ničesar	A
času ni spremenil, da bi ga ne poznala več ... A	zdaj	je slaven umetnik, imeniten slikar, medtem,	A
odkod bi vzela besed, - kako bi ti povedala ...	Zdaj	prihaja Broš; ali veš, čemu prihaja? ANA	A
nisem upal do danes razločno povedati ... Toda	zdaj,	ko sem se bil namenil, da uredim to stvar ...	A
slutim nekaj posebnega, veličastnega, o čemer se	zdaj	seveda še ne da govoriti ... Skratka, zabolelo	A
kjer bi počival človek z zatisnjenimi očmi ... A	zdaj	se ruši ta mirni dom in krajina se vdira pod	A
kakor močno vino ... Skrivnostno: A odkrito,	zdaj	sva še sama, - ali ni nekaj nepravilnega tu	A
ne bo ostal tako pod stopnicami ... in glejte,	zdaj	se je bil dvignil čudovito ... skoro nepričakovano	A
RUDA: Glavno je, da ste prišli do lepega imena;	zdaj	vam menda ne bo treba več skrbeti tako klavrno	A
DOLINAR: Mislim, da mi je znano. BROŠ: A	zdaj	je v kraju, vse pozabljeno. RUDA: To je ravno	A
že, da sem najsrečnejši človek na svetu, - in	zdaj	hipoma ta čudovita ledenost ... Alma, jaz ne morem	A
Prosim, dragi moj, ne preblizu! ... In sploh, -	zdaj	nimam časa, verjemite mi ...Moram k nevesti ...	A
KOŽELJ: Kakor vidite.	Zdaj	so ljudje tako suhoparni, da hrepeni človek	A
tudi ne; a rečem vam: roke me srbe. Kar se godi	zdaj,	se ne sme zgoditi, to je gotovo ... Jaz slutim	A
njem, ni drugega kakor olepšavanje resnice.	Zdaj	sede tam notri: gospod župan, gospod davkar	A
je, kakšno vrednost ima to posestvo posebno	zdaj,	ko dobimo železnico ... KOŽELJ: Jaz sem čul	A
Dober dan, gospod Broš. BROŠ: Ali vidite, -	zdaj	je tukaj zmerom dovolj gostov!Zdaj se šele pričenja	A
vidite, - zdaj je tukaj zmerom dovolj gostov!	Zdaj	se šele pričenja življenje, - prej je bilo tod	A
Kaj pravite? DOLINAR: Resnično, glasneje je	zdaj	tukaj. BROŠ: In nocoj!	A
veliko podjetje. BROŠ: La la; same govorice;	zdaj	se še ne ve ničesar. DOBNIK: Vsekakor, gospod	A
Gospodična Ana, hotel sem vas nečesa prositi, a	zdaj	še ni čas. ANA: Tedaj odložite.	A
Marta odide. ANA:	Zdaj	torej lahko odideva; ali ni moj obraz že sposoben	A
vedeti, kaj se lahko zgodi. MARTA: A Jakob, -	zdaj	je vendar vse rešeno? RUDA: Nasprotno: jaz	A
: Dobro bi bilo, da pošljem po zdravnika ...	Zdaj,	ko je vse v najlepšem redu, prihajajo mu take	A
časih pozno v noč, kakšna bo najina poroka? In	zdaj	se je vrnil ... MARTA: Poslušaj, Ana - ANA	A
nimaš dolžnosti; delaj po svoji volji, Ana.	Zdaj	je še zmerom čas; odreci Brošu svojo roko,	A
dolgo? ANA: Odpočila sem se nekoliko, - zakaj	zdaj	se prične kmalu ples tam doli, ne? ALMA:	A
poklicanega, da bi ravnal boljše od drugih. In	zdaj	tudi ni časa, da bi premišljeval, če iščem koristi	A
Tedaj storite hitro ... Kar dihate	zdaj,	to ni življenje, - tukaj ni zraka za življenje	A
je mraz, jaz sem se bal te poštene besede ...	Zdaj	je torej dovršeno to življenje?-	A
mojih dni je bila strašna; tisti dnevi hodijo	zdaj	krog mene kakor mrliči, - s širokim smehom in	A
tako težko, - in glejte, - strah me je bilo!	Zdaj	se mi zdi tako vsakdanje in malenkostno ...	A
BROŠ: Kaj želite, gospod Ruda? RUDA:	Zdaj	me vidite pred sabo, - brez hinavstva na obrazu	A
sramovali, da bi dihali isti zrak kakor jaz? ...	Zdaj	vas ostavljam, dragi moji in zato želim, da	A
RUDA: Nič ni posebnega, gospod Dolinar.	Zdaj	ste čuli, - greh se ne da izbrisati. ANA	A
Ana - ali ga ne razumete?! MARTA: Pustite jo	zdaj,	pustite jo pri miru; vi ste tisti, ki je kriv	A
- DOBNIK:	Zdaj	imate, gospod Dolinar, - kaj ste napravili?	A
izgledu Davidovem ... . / . / stran 139 . / A	zdaj,	prijatelji dragi, prosim vas, pustite igralne	A
Da, jaz bom miren. Kmalu, a	zdaj	je še prezgodaj.V meni je še iskrica življenja	A
neverjetni lahkomiselnosti . / . / stran 141 . / in	zdaj	si pretiran v svojem obupu ...Skratka: - stori	A
PRIZOR D o b n i k. R u d a RUDA:	Zdaj	bodi tako prijazen, prijatelj, in ostavi me	A
ANA: Ali ste me klicali, oče? - Glejte,	zdaj	sem vesela, kakor ste želeli. RUDA k nji	A
je bilo neumno, da sem te prosil oproščenja	zdaj.	Neumno je bilo, da sem pričakoval besedo iz tvojega	A
Storili bi mi s tem najslabšo uslugo, razumete?	Zdaj	tega ne potrebujem več.Zatajite malo svoje sočutje	A
ANA: Kaj vam je, gospod Dolinar? DOLINAR: A	zdaj	ste prosti, - zdaj nimate rešiti nikogar s svojim	A
gospod Dolinar? DOLINAR: A zdaj ste prosti, -	zdaj	nimate rešiti nikogar s svojim telesom.Zdaj	A
zdaj nimate rešiti nikogar s svojim telesom.	Zdaj	ste prosti in brez doma ...Kamorkoli pojdete,	A
ljubil tako, kakor sem vas ljubil jaz ... ANA:	Zdaj	ne govorite več tako z menoj, gospod Dolinar	A
ne govorite več tako z menoj, gospod Dolinar,	zdaj	je prepozno.Če imate kaj sočutja, molčite o	A
Ali ne vidite, kako je meni? DOLINAR: To je	zdaj	minilo.A kakšen bi moral biti, da bi vas prosil	A
prišel tako pozno, Ivan? DOLINAR tišje:	Zdaj	ni več prepozno.Ali mene je strah!	A
hotela darovati na vsak način za njegov dom.	Zdaj	ostane sicer ubožica, -- a boljše bo zanjo.	A
da pojdite odtod ... Pospravite svoje stvari;	zdaj	ste v tuji hiši. DOLINAR nese Ano na rokah	A
se tako neumno goljufal. Tega je bilo treba;	zdaj	sem hvala Bogu popoln berač in moje roke so	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  101 201 301 401 501 601 701 801 901 1.001 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani