zdaj (401-500)

1. Velika dvorana,	zdaj	dokončno pripravljena za ples.Pod stropom velik	A
(Začne si žvižgati.) DOKTOR:	Zdaj	mi reci samo še to, da si jih uničila. Ljubica	A
spremlja, potem stopi pod stopnice in čaka.	Zdaj	ga vidi vse več ljudi, zbirajo se in gledajo	A
ki so kazale smeri neba.) VOLODJA: Kaj je	zdaj	to?Kaj to pomeni, hej!	A
doktor. Kakšno religijo, opij za ljudstvo, mi	zdaj	tu zganjaš.To ne more bit.	A
njivami . . .) VOLODJA (doktorju): Ga vidiš	zdaj?	(Simonu): Čakaj, čakaj, bova še midva plesala	A
pisalni stroj in odide. VOLODJA: Kako ga boš	zdaj	spravil nazaj doktor, a?Kaj pravi znanost, a	A
JOŽEF: Ne. FRANC: No, pa si	zdaj	slišal.Sploh pa vprašaj kakšnega vojaka, kdaj	A
Poslušaj ti. Kaj pa hočeš pravzaprav dognati,	zdaj	ko si končno na toplem?Svet je resničen in škorenj	A
več ne žuli. JOŽEF se pretegne in zazeha:	Zdaj	bi pa lahko malo počivala. FRANC: To pa ne	A
stopi k oknu in odgrne zavese. Prostor je	zdaj	osvetljen z ulično svetlobo, ki pada skozi okno	A
Jožef dolgo gleda in vrti kolesce. FRANC:	Zdaj	končno vidiš? JOŽEF: Ja, zdaj pa vidim.	A
FRANC: Zdaj končno vidiš? JOŽEF: Ja,	zdaj	pa vidim. FRANC: Kaj?	A
še kaj drugega, prepričan pa nisem. FRANC:	Zdaj	te pa naj spet začnem prepričevati, kaj?	A
Priznam, kar nekoliko ganjen sem. Poglej	zdaj	mojo humanitarno gesto.Franc gre do stola ob	A
Jožef užaljeno umolkne. FRANC: No, kaj je	zdaj,	nadaljuj ... kaj je bilo potem? JOŽEF: Nič	A
Spusti Jožefa in si obuje škorenj. In	zdaj	... ko sem se ti zaupal, se lahko zaupaš tudi	A
JOŽEF: Saj vrtim ... Ja,	zdaj	pa imam. FRANC: Also? JOŽEF: Slika nekoliko	A
če izbere konzervo, kaj potem? JOŽEF: To je	zdaj	vprašanje. FRANC: Slutil je, da je tu glavna	A
življenju sploh trenutek, ko nisi lačen? JOŽEF:	Zdaj	vsekakor ni tak trenutek. FRANC: Mletje z	A
Oba vse bolj nervozna. FRANC:	Zdaj	pa naj spet čakam, zdaj se me pa naj spet poloti	A
nervozna. FRANC: Zdaj pa naj spet čakam,	zdaj	se me pa naj spet poloti nervoza, kaj? JOŽEF	A
Razmišljam -- toliko hudega smo naredili in	zdaj	naj gre vse to v nič? JOŽEF: Ne se resignirat	A
FRANC: Izpij. JOŽEF:	Zdaj	pa res ne bi, Francl, tovariš Franc. FRANC	A
zobe: To ni lepo od tebe, da nočeš nazdraviti,	zdaj	ko sva postala intimusa ...Saj ni treba do dna	A
negotovostjo čaka, kaj bo sledilo. FRANC:	Zdaj	pa lezi. Jožef ga začudeno gleda, nekoliko	A
Le kod si hodil v svojih sanjah?	Zdaj	pa vstani, da te objamem. JOŽEF: Ne še, Franci	A
Nasmrčal si se kot svinja.	Zdaj	se boš nažrl kot svinja. JOŽEF: Česa le?	A
Ne gre.	Zdaj	začnejo vrata butati po njem, da se umika v	A
razločno in prav glasno, da boš vedel. FRANC:	Zdaj	pa je meni tega zadosti.Vzame stol in ga trdo	A
godoist kje že prižgal zažigalno vrvico, da	zdaj	tli in tli po tleh in tlaku prav čez tloris	A
JOŽEF: Dajte mi roko.	Zdaj	ste prav na robu, Gloucester. FRANC: Kakšen	A
Gledata v vrata. FRANC tiho: Vidiš,	zdaj	pa imaš. JOŽEF tiho: Zakaj pa lažeš.	A
Vem, kaj je revma, vem, kaj je prepih. A	zdaj	vem, da so na svetu še hujše stvari.In tudi	A
To je hudo.	Zdaj	mi utriplje.Potipaj.	A
na hrbet in ga potisne na kolena. FRANC:	Zdaj	čutiš?A zdaj pa čutiš, kaj?	A
FRANC: Zdaj čutiš? A	zdaj	pa čutiš, kaj?Kaj čutiš?	A
Kratek je bil tale vaš upor, mister!	Zdaj	so spet stvari na svojem mestu.Kdor ve za svoje	A
Nikoli nisem znal Talmuda. FRANC:	Zdaj	ga pa znaš ...Vidiš, sploh ni težko.	A
JOŽEF obupano: Nič ne razumeš.	Zdaj	ne gre za to, kdo je kaj videl.Zdaj gre za vprašanje	A
Zdaj ne gre za to, kdo je kaj videl.	Zdaj	gre za vprašanje, kaj je tole vse skupaj.Vse	A
vratu in jo vrže na tla. FRANC: Kaj je	zdaj?	JOŽEF na robu joka: To je preveč, resnično	A
Koliko si jih usamomoril? FRANC: Ne bi	zdaj	o zgodovini. JOŽEF: Ne maram takih iger.	A
Jožef sede na posteljo. FRANC:	Zdaj	pa lezi. JOŽEF: Saj sem že prej ležal.	A
pa bi bilo že kar preveč enolično. JOŽEF:	Zdaj	se je usmiljenje naselilo v moje srce.Vem, kako	A
treba mu je bilo odkrivat Ameriko. On bi imel še	zdaj	vse zobe, mi bi pa imeli mir. Premor.	A
tako razgrajate? FRANC: Nisva razgrajala,	zdaj	pa res ne. JOŽEF: Častna beseda.	A
JOŽEF: Zakaj ste to storili?	Zdaj	vas bo pa ugriznil. FELICITA: Kar naj, kar	A
Premor.	Zdaj	pa pridi sem in mi pomagaj sezuti škorenj.Svet	A
Človek ima vedno toliko drugega dela. Jaz	zdaj	ribarim., in nekaj čudovitega se mi je pred	A
sta boljša kot ena poroka! Moje letovanje je	zdaj	seveda skaženo; toda naj bo! MUREN Moška beseda	A
kaj upanja, da bo kmalu nameščen? STOPAR	Zdaj	prosi službe, ki je razpisana pri neki posojilnici	A
moja zasebna zadeva. KOTNIK Ampak kar vi	zdaj	počenjate, je tudi moja zadeva.Gospodična Karlina	A
rojen, da za druge dela; za Lešnika pa delajo že	zdaj	drugi.To gre Karlini tudi po glavi.	A
ne maram poslušati. (Odide.) STOPAR No,	zdaj	naj se pa jaz z njo zabavam! Drugi prizor	A
potolažil, če dobi tudi samo službo. On vam je	zdaj	prijatelj in bi vam ne zavidal sreče.Zame pa	A
Beseda dana, vez velja, in srce zvesto kakor	zdaj	ostalo bode vekomaj.Včasih smo peli to pesem	A
LEŠNIK Vem, da ne, gospod doktor. A	zdaj	je treba nadaljevati, kar sem pričel. Moja	A
ženska! Besedo si dala gospodu doktorju in	zdaj	jo hočeš snesti.Jaz sam sem zavezan, in ti me	A
čutila svojega srca, nisem nič poznala sveta.	Zdaj	vidim jasno, da bi bila nesrečna z njim in on	A
kakor za kazen jo je zmešala gospodična Karlina	zdaj	njemu.Tudi prefrigani metulji so si že osmodili	A
pustiva prazne besede! Povej rajši, čemu si	zdaj	prišla! ČUREN Emilija, kako pa govoriš!	A
njo zvezan; on si lahko pomaga. Midva sva	zdaj	enih misli in ostaneva prijatelja. ČUREN Potem	A
Ne zamerite! A	zdaj	je vprašanje odveč. MUREN Oprostite, gospod	A
na vas jezila, potem se je nekako pomirila,	zdaj	pa spet ne ve, ali bi se veselila ali jezila	A
Kotnik želi govoriti z gospodom Čurnom. ČUREN	Zdaj	ga ne moremo sprejeti. MUREN Naj pride!	A
prizor Prejšnji brez Kotnika KATARINA No,	zdaj	so prišle na dan vse grde spletke. Gospod Čuren	A
svojih čustev, tako tudi gospod Lešnik nima	zdaj	nobenega povoda več, da bi prikrival svoje srce	A
več, da bi prikrival svoje srce. KATARINA	Zdaj	ste videli in slišali, kako sem se motila.	A
kakšnimi prijatelji smo občevali. Tako, in	zdaj	smo opravili.Matija, pojdimo, in, Karlina, ti	A
Emilija je vaša nevesta. EMILIJA Bila; a	zdaj	ni več.Siliti se jaz ne dam.	A
vas, kakšna zame. EMILIJA Gospod Lešnik,	zdaj	so padle zadnje ovire. LEŠNIK Glavna ovira	A
(Odide) ČUREN Slepar! In kaj	zdaj?	MUREN Predlagati bo treba, da se mu dolg zbriše	A
DOBRIN Nikar se norca ne delaj, Skobec!	Zdaj	pa pojdite, lepo vas prosim, in mirni bodite	A
Helena, bi jaz prav iz srca privoščila to srečo;	zdaj	se trudite v siromaštvu, potlej boste pa zložno	A
NEŽA Prav. (Koren in Helena odideta.) No,	zdaj	pojdita pa vidva noter! Košare pustita v kuhinji	A
ni nič sile; samo lakomni so in nevoščljivi.	Zdaj	so se vas spomnili, ko so slišali, da imate	A
prinesla jabolk; mati pridejo enkrat sami sem;	zdaj	so mi pa na ročili, naj vas prosim, da me vzamete	A
rekli, da bi ostala pri vas kakor domača.	Zdaj	imate najbrž kako tujo žensko, ki vam ne postreže	A
Toda kakor vam drago. Zgovorila sva se, in	zdaj	pojdite na delo. (Odide v kabinet.)	A
zakon, kjer se ti bo dobro godilo. Kakor sem do	zdaj	skrbel zate jaz, tako bo skrbel potem gospod	A
(Odide.) DOBRIN Počakajte no, človek še	zdaj	nič ne ve. Sedemnajsti prizor Dobrin, Helena	A
In ta krutost usode!	Zdaj	naj še slikam vašega ženina. HELENA Oh, kakšnega	A
krivica srečno poravna. Helena ali Čopova, to je	zdaj	vprašanje.Čedni sta obe in zaljubim se lahko	A
Seveda, za tisti košček mesa.	Zdaj	kriči že od daleč: ‚Najžlahtnejša jetrca za	A
pa slišim tudi marsikaj drugega. ‒ Pokličite	zdaj	ona dva gospoda noter.(Neža odide.)	A
več, ampak krepak in še zadosti častitljiv.	Zdaj	je nekoliko zanemarjen, a vi ga boste ogladili	A
smeši! Glej, Helena je bila tako žalostna, in	zdaj	jo smeh sili. ČOP Oh, teta, ne govorite tako	A
Da, nečak. DOBRIN Vidite, jaz sem dobil	zdaj	tudi celo reč nečakov in nečakinj.Kjer je denar	A
ravno prositi, da me še počakate, ker ravno	zdaj	nimam denarja. DOBRIN Glejte, ljudje so umetnikom	A
odpustim. ČOP Za to velikodušnost sem vam	zdaj	hvalo dolžan. DOBRIN Prav, vas stane hvala	A
Hvala za vaš svet! Kakor	zdaj	stvari stoje, vam ne plačam jaz za vaše slikanje	A
Pravzaprav k vam, gospa. Z gospodom Čopom sem za	zdaj	opravil.Vi, gospod akademični slikar, greste	A
gospod Dobrin, pripeljala k meni sama ljubezen.	Zdaj	vidim, da sem se motila, tudi vi kupujete neveste	A
Težak kamen se mi je odvalil od srca.	Zdaj	ga pa še pokličite, da pojde z menoj, in potem	A
GOSPA Ali slišite, gospod Koren? Ali ste	zdaj	potolaženi in pomirjeni? DOBRIN To naj bo	A
potlej me ženite po nepotrebnem s svojo teto in	zdaj	spet mešate. KOREN Gospod Dobrin, ne poslušajte	A
Glej, Helena, če bi ga bila že vzela, bi bil	zdaj	denar že tvoj. GOSPA In moža bi bila rešena	A
Helena KOREN (z debelo listnico, ki jo skriva	zdaj	tu, zdaj tam): Kam bi spravil svoj denar, kje	A
(z debelo listnico, ki jo skriva zdaj tu,	zdaj	tam): Kam bi spravil svoj denar, kje bi ga	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani