DOLINAR: A zdaj ste prosti, - zdaj nimate rešiti nikogar s svojim telesom. Zdaj ste prosti in brez doma ... Kamorkoli pojdete, gospodična Ana, - spominjajte se name; nihče vas ni ljubil tako, kakor sem vas ljubil jaz ... ANA: Zdaj ne govorite več tako z menoj, gospod Dolinar, zdaj je prepozno.