- Glej, Lojzka, prav nič ne čutim, da je moje srce kaj izgubilo; morda niti imelo ni, kar bi moglo izgubiti. Tudi ni pridobilo bolečine ... nič bolečine; kar se je zgodilo, se je moralo zgoditi ... ali zdaj bi se ne bilo smelo zgoditi, z d a j ne! ... Ostal bi bil lep spomin, vesel spomin, kakor na fantovsko vasovanje ... zdaj pa ne ostane drugega nič, nego na moji suknji še en pljunek poleg drugih ... Lojzka sedi, naslonjena ob mizo, in gleda nanj.