nova beseda iz Slovenije
kolenih in je molil, da bi potolažil splašeno | zaupanje. | Tako se je vozil ves večer in vso noč | A |
tvojo besedo sem slišal - daj, da ne mine moje | zaupanje! | Zdaj iztegni svojo roko, vsemogočni Bog, pravični | A |
obraz; vsa bridkost je izginila iz srca in vse | zaupanje. | »Ali je pravica pri Bogu, ali je ni | A |
blagoslovila, ti si mi poslala v srce mir in | zaupanje. | Ves čas si hodila z menoj, s svojim vernim srcem | A |
Tako sva se pogovarjala in v srce nama je seglo | zaupanje. | Ko sva sedla na voz, sem vprašal voznika | A |
nedeljsko mesto. Gledalo je nanj najino verno | zaupanje, | ki je iskalo toplote in lepote ter je našlo | A |
našlo oboje takoj in povsod. Rahlo spi to verno | zaupanje; | vzbudi ga ena sama beseda, ena sama bežna misel | A |
malobrižnost, lenobo, pohajkovanje, napuh, predrzno | zaupanje | v božjo milost ter še mnogo takih in enakih | A |
svetel in veder, razodeva zadovoljnost in veselo | zaupanje | v življenje. Če se ne motim, sem že govoril | A |
diha in ne šepeče iz teh pozdravov kakor trdno | zaupanje | v življenje in večnost, vera váse, plameneča | A |
poteptano ljubezen, na izdano zvestobo in ogoljufano | zaupanje. | Ali nad vsem tem črnim jezerom grenkobe - in | A |
gledala je kvišku! ... Ali je ljubezen, spoštovanje, | zaupanje, | ali je vse to odvisno od ene same krpe na čevlju | A |
njegovo vseljubečo, blago roko. In toplo, sladko | zaupanje | ga je napolnilo vsega; vedel je, da bo drugo | A |
skopost, žolčavost, bahava nevera, predrzno | zaupanje | v božjo milost; in še mnogo takih, ki jih ni | A |
morda, gledajo; in v njih slabotnih srcih je | zaupanje, | kakor v Boga ...“ Pospešila je korake; mirno | A |
vzdihuje in ne joka. V resnični ljubezni je | zaupanje | kljub črni bridkosti, je pot sredi pustinje | A |
bil vzel s seboj, še tisto bore, globoko tleče | zaupanje, | ki je bilo vse moje bogastvo na poti?In v srcu | A |
zdelo se je Kačurju, da vidi tam resnobo in | zaupanje. | Kmetje in fantje so govorili zelo glasno in so | A |
že?“ Vse veselo pričakovanje, vse prešerno | zaupanje, | vse sanje o velikem življenju, vse se je do | A |
svetal in veder, razodeva zadovoljnost in veselo | zaupanje | v življenje. Če se ne motim, sem že govoril | A |
Njegov široki, rdeči, solidni obraz pa je vzbujal | zaupanje | in spoštovanje ... Prijatelj, ti si bedak, | A |
muziki, in o balih ter da bi tako pridobil njeno | zaupanje; | zakaj bila je v resnici zelo nedolžna in luninih | A |
in v tvojih očeh vidim bojazen in tudi moje | zaupanje | je tako majhno in moja radost je kakor obsenčena | A |
in bojazljiv, me je razsrdilo njegovo trdno | zaupanje. | ”Pojdeš, brate, v domovino, dolgo poldrug | A |
njegovih študij. Opažal je, kako izgubljajo | zaupanje | v njegovo fenomenalno nadarjenost, kako so začeli | A |
mu jo uklepali v jeklene spone. Mučilo ga je | zaupanje | materino in očetovo.”Tako jih varam, - brez | A |
da daje bradavica obrazu nekaj veličastnega, | zaupanje | in spoštovanje vzbujajočega; toda poznal sem | A |
mojem srcu prazniški pokoj, je umirjeno, čisto | zaupanje | v prihodnost, kakor otrok brez misli in brez | A |
dvoma, sama ljubezen je še bila in samo trdno | zaupanje. | Visoko in mirno plameneča večerna luč je odsevala | A |
Nikar! Ogoljufano | zaupanje, | opljuvana ljubezen -- kaj ni to uboj? Brezsrčen | A |
očmi kakor biserna megla: prešerni upi, veselo | zaupanje | vase.Ali četudi ni bilo v teh upih niti sledu | A |
tresle. To je vsa gladka cesta, to je veselo | zaupanje | v prihodnost!... Sram ga je bilo, da je hotel | A |
bil nakopičil tekom žalostnih dni: samozavest, | zaupanje | v svojo moč.Delal je samo pol dne, a nato ga | A |
obljuba, srcu dana, in doseženo plačilo za verno | zaupanje. | Spomnim se na Vrzdénec, kadar mi je v dušo | A |
moje srce ter so zagrnile mladost, srečo in | zaupanje. | Saj ne tam za gorami v veselem soncu: pred | A |
nič hudega ne bo zgodilo.“ V besedi je bilo | zaupanje, | v srcu ga ni bilo. ”Če ti ne bo hudega, dokler | A |
kakor da je bila ogoljufala njegovo ljubezen in | zaupanje. | ”On dela zame tam onstran morja, skrbi zame | A |
cel šop trobentic. Od tistega dne je rastlo | zaupanje | mej Anico in Jurijem, in iz šole grede sta se | A |
jo je črnil pri možu? Kdo ji odvzel moževo | zaupanje? | Ne hlini se pred samo seboj. | A |
Čudna svoboda je plala iz vsega njega, budil je | zaupanje | vase in svojo besedo. »Pozabil je Golja nekaj | A |
zahvaljeval svoji prijateljici za izkazano mu | zaupanje | ter neštetokrat zatrjeval, da se čuti visoko | A |
plešasto glavo, in to od samih skrbi! Ali vaše | zaupanje | me časti!Bibamus!« | A |
ve, he, he, he!« »Čul sem že, da ste uživali | zaupanje | gospodov turjaških, senjor!« »Da, da | A |
času sem opazil, da sem si polagoma pridobival | zaupanje | očeta in njegovo zadovoljstvo.Vzlic visoki starosti | A |
in izroči moji Agati. V tebe, Visočan, imam | zaupanje, | ker vem, da v dolgem svojem življenju nisi nikoli | A |
je v pozdravnem govoru zahvalil za izkazano | zaupanje | in obljubil, da bo zvesto hranil policijskega | A |
nobenega praga, da bi koga kaj prosil. Vešči je | zaupanje | bilo všeč, važno se je zagledala v tla. »Moči | A |
opravila, ko bi bila še tako trudna. Vse svoje | zaupanje | sta le v Boga imela; torej jima je šlo vse po | A |
staremu gospodu. Do tega je imel stari največje | zaupanje. | Mislil je, da je to njegov prijatelj, da ga bo | A |
bral tega ali onega jezika povesti. To in pa | zaupanje, | da mu ne bo nobeden tistih bralcev, ki ga osebno | A |
« vpraša smehljaje se Gernau. »Samosvestno | zaupanje! | Recite rajši: ali naju tako dobro poznate, da | A |
je vsa moja zgodovina in v nji smem, ako me | zaupanje | do vas ne vara, vprav danes zabeležiti usoden | A |
ustvarjenega po božji podobi, zavržete svojo krepost in | zaupanje | v samega sebe, svoje verstvo in narodnost, in | A |
domače, k meni prisedla; saj sem zaslužil vse | zaupanje, | ker sem dečku odčaral ves glavobol.Sumil sem | A |
a mrzlica v kolenih. Naša vodniška čast in | zaupanje, | katero si moramo ohraniti, zahtevata strogo | A |
značajnost celo nadkriljevala blestečo učenost, to | zaupanje | v zakrito bodočnost ostane zgolj lepa sanja | A |
Bogatina. Takoj se je na moževem obrazu spremenilo | zaupanje | v očitno nezaupnico.Ko sem namreč dalje rekel | A |
ljubijo in spoštujejo. Ves ganjen se zahvali za to | zaupanje, | končno pa pristavi: »Bil sem nekdaj | A |
darovali meni! Če vas veže do mojega sina tisto | zaupanje | kakor do njegovega očeta, pa si izberite njega | A |
svojega glavnega poveljnika. Ta čast in tako | zaupanje | je navdušilo mladeniča. Danes je šele postal | A |
je bilo tu: gobe, pečen krompir, plahi nauki, | zaupanje, | gneča rastlin, nevidna očetovska distanca, mir | A |
in blaginjo. Kako bi drugače zaslužil njeno | zaupanje? | In misliš, da je to moje prizadevanje za sosesko | A |
služabnica, do katere je imela gospa posebno | zaupanje. | Ta ji reče, da ima na kmetih sestro, ki je skoraj | A |
kateremu komaj vem ime. Ako bi vam bilo moje | zaupanje, | prošnja moja v zasmeh!‒ Ne! | A |
njih novi gospod, v katerega ima graščak toliko | zaupanje. | Zagledavši preoblečenega Kreseta, zazijala so | A |
zgovornosti. To se ve, da je pripomoglo ne samo | zaupanje, | ki ga je dobila do mene, ampak precej tudi dobro | A |
se nikar ne čudite, da sem stavila vanj tako | zaupanje, | da sem namenila glede možitve ravnati se po | A |
brez obotavljanja človeku, kateremu zaupa. In | zaupanje | dobiva kmalu, toda ga ravno tako hitro zopet | A |
ker sem videl, da bi ga to žalilo in mu vzelo | zaupanje, | ki ga je dobil do mene. Med lastovškimi pastirji | A |
občinska uprava v rokah naših ljudi, ki ima | zaupanje | naroda.« Jože je šele sedaj doumel, da je žandarmeri | A |
Mračno je dejal, da je sit stranke in da izgublja | zaupanje | vanjo.Rekel mi je: »Kar dobro, Andrejc, da se | A |
resno dejal Juri. »Kaj ne uvidiš, da kaže neko | zaupanje | in nagnenje do mene samo, da prikrije bedakom | A |
stoletij bo drugače. Kmetje imajo v Rovana neomajno | zaupanje, | in če bi se mu kaj zgodilo, bi to mi krvavo | A |
samostana izroči priorju Markvardu, ki uživa | zaupanje | in ljubezen vseh samostancev in ima vse zmožnosti | A |
« »Kavsaš kraljico te kraljevine, | zaupanje | in razumevanje pa najdeš pri meni, ki sem kraljica | A |
nikdar ni zahvalila za darove, tako da je bilo | zaupanje, | ki sem ga užival v mesariji, vsak teden manjše | A |
nenadoma verjel. Prevzelo me je nekakšno globoko | zaupanje, | da me nocoj res ne bo zapustila. Godba je zaigrala | A |
Pospremil me je k vratom. »Hvala za | zaupanje, | « sem dejal ob slovesu na hodniku. »Malenkost | A |
Stara šola. | Zaupanje | v fiziko in mehaniko gmote.Kaj bi si mislil | A |
dolg, pa vendar brez poželenja, kar ji krepi | zaupanje | v človeško bratstvo. Ostajata v poljubu in bi | A |
umestitveni nagovor, v katerem se je zahvalil za | zaupanje | in obljubil, da bo vodil Trapanijo skrajno preudarno | A |
globoko spoštovanje, gospa Lucija,« je pozdravil z | zaupanje | vzbujajočim baritonom.»Lepo vas je videti tako | A |
kakor da tuhta, ali je Jarima že godna za tako | zaupanje. | Končno je le odgovoril: »Natanko na tistem. | A |
Nisem vedel, s čim sem si zaslužil tolikšno | zaupanje | in čast, saj zemeljski vesoljeplovci, ki so | A |
marljivo ukvarjal s trgovino. Užival je popolno | zaupanje | potratnih plemenitašev in vladnih uradnikov | A |
ničesar ne dokaže. ◆ Kdor preveč obljublja, | zaupanje | izgublja. ◆ Kdor preveč zaupa, večkrat obupa | A |
kima. ◆ Ljubosumje je šibkost majhnega duha; | zaupanje | je vrlina velikega duha. ◆ Ljubosumje se rodi | A |
smo sužnji zakonov, da smo lahko svobodni. ◆ | Zaupanje | se vrača z zaupanjem. ◆ Zaupanje v zdravnika | A |
◆ Zaupanje se vrača z zaupanjem. ◆ | Zaupanje | v zdravnika več pomore kakor zdravila. ◆ Zaverovanos | A |
Posvinjal dom. Požrl | zaupanje. | Ki je znal pretentati njen bruhajoči gnev in | A |
pogovorom. Najbrž mislijo, da niso dobri za | zaupanje. | Zamerijo mi, ker sem tako zaprta. | A |
ljubezen jih zopet zbliža. Tako je mislil in | zaupanje | mu je raslo v duši.Ko je končno stopil iz železnice | A |
razumljiv, si ti s svojim ravnanjem prekosil moje | zaupanje | in zaupanje moje matere.« »Oh, žena, edino slabost | A |
s svojim ravnanjem prekosil moje zaupanje in | zaupanje | moje matere.« »Oh, žena, edino slabost imaš | A |
tudi tega. Samo zdaj, da si priborim njegovo | zaupanje! | Naj vidi, da ga ne mislim zasužnjiti, ampak samo | A |
mi odganja vse misli iz glave, ki mi uničuje | zaupanje | vase!Saj sem srečna! | A |
Zaradi neprestanega mučenja izgubi človek | zaupanje | v svetle lučke življenja.Moja prihodnost se | A |
morebitno radostno prihodnost; zdaj pa moja vera in | zaupanje | ležita v svojem grobu, ki je moja lastna duša | A |
resni obraz mladega d'Artagnana ji je vzbujal | zaupanje. | Sklenila je tvegati in mu povedati vsaj najnujnejše | A |
moči. »Ženo lahko prosim, naj mi znova izkaže | zaupanje, | ji zagotovim, da sem se premislil.« | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |