Vse to sem takoj odnesel Bizjakovi Kristini ali kaki drugi zelenojamski gospodinji in v najboljšem primeru iztržil kos kruha in nekaj lir. Za moške hlače in za moške čevlje se tega nikdar ni nabralo dovolj, za svoj želodec pa sem lahko poskrbel enostavneje in povrh vsega še brez slabe vesti, saj se mati stari Kolmanici nikdar ni zahvalila za darove, tako da je bilo zaupanje, ki sem ga užival v mesariji, vsak teden manjše. Tu so bile kasarne - ne samo kasarne, ampak kar vsa šolska poslopja v Mostah, ki so jih zasedli nemški vojaki in kjer sem si zmerom lahko izprosil vsaj košček kislega komisa in košček margarine.