Zavrnil sem ga z resno besedo, da v kamenih skladih bohinjskih ne more tičati zlato in da ga tudi Benečani, ki slovijo v vaših pripovedkah, niso niti za zrno pričarali iz Bogatina. Takoj se je na moževem obrazu spremenilo zaupanje v očitno nezaupnico. Ko sem namreč dalje rekel, da dobi zlato rudo prav poceni doli v Ljubljani, ako si nabavi knjig o umnem kmetovanju, o živinoreji, o sadjarstvu in čebelarstvu, tedaj je zapustil mene in moj prod, opomnivši, da Bohinjec ni tako neumen, kakor se meni zdi.