Ostal sem pri vratih, in le polagoma se je privadilo moje oko polmraku, ki je vladal v prostorni dvorani. Ondi pri bogato obloženi mizi sta sedeli osebi, ki se iz početka niti zmenili nista zame. V živahnem razgovoru sta bila moža, in eden ‒ škrlat, v katerega je bil zavit, pričal je o visokem dostojanstvu njegovem ‒ bil je jako razburjen.