nova beseda iz Slovenije
samozavedanja šele v spoštovanju do zakona. Praktični | zakon | je kot ogledalo, v katerem se človek konstituira | C |
Kanta je tisto, kar je edino vredno spoštovanja, | zakon | v nas, se pravi ravno neki objekt.Tudi za Kanta | C |
kar bi zastraševalo, ampak zgolj postavljaš | zakon, | ki sam od sebe najde vstop v čud in ki vendarle | C |
avtonomije volje, volje, ki si sama postavlja | zakon. | Kantov koncept volje, kot smo videli, je veliko | C |
volje: volja je izvirno receptivna, sprejme | zakon, | ki prihaja od Drugod.Torej ravno ni zakon, ki | C |
zakon, ki prihaja od Drugod. Torej ravno ni | zakon, | ki si ga postavlja sam subjekt.Še več, tisto | C |
za etičnost zakona, je njegova enigmatičnost: | zakon, | strogo vzeto, ne zapoveduje ničesar.V nasprotnem | C |
izsiljeni izbiri, subjektovi neogibni odločitvi za | zakon. | Toda kakšno subjektivno pozicijo implicira taka | C |
žrtev iluzije. To bi pomenilo, da je moralni | zakon, | ki ga subjekt sliši kot glas vesti, zgolj utvara | C |
avtonomija volje žrtvovana, zato da bi bil rešen | zakon, | reduciran na enigmatičnega Drugega gole zapovedi | C |
Zakonom in užitkom, kajti Kantov Drugi, moralni | zakon, | ni namreč nič drugega kakor izpraznjena Stvar | C |
etiki zgolj s tem, da na mesto Stvari stopi sam | Zakon. | Kantova etika univerzalnega implicira torej | C |
hkrati povsem upravičena, "saj um, kadar gre za | zakon | naše inteligibilne eksistence (za moralni zakon | C |
zakon naše inteligibilne eksistence (za moralni | zakon) | , ne priznava nobene razlike v času in samo sprašuje | C |
mora biti zmožen tega preobrata, ker je moralni | zakon, | natančneje, zapoved, "da smo dolžni postati | C |
po Kantu nekaj povsem nepojmljivega, če ne bi | zakon | pustil v subjektu neizbrisnega pečata in z njim | C |
kajti v nasprotnem primeru bi bil sam moralni | zakon | degradiran v golo utvaro, še več, mora biti | C |
nepojmljiva, mora vseeno biti zatrjena, ker | zakon | tako zapoveduje: "Moreš, ker moraš!" oz."Moraš | C |
postaviti "za vse", za katerega naj bi jamčil | zakon. | Kot utelešenje subverzije zakona naj bi bil Sade | C |
izhaja Kantova etika iz predpostavke, da je | zakon | veljaven za vse, edino če se lahko vsakdo prepozna | C |
zakona. Tako bi lahko rekli, da je moralni | zakon | sicer veljaven za vse, da pa je subjekt izjavljanja | C |
odvisnost Zakona, Drugega, od kapriciozne volje, ta | zakon, | zasidran v kaprici, to kaprico-zakon je izpostavil | C |
trivialno in hkrati paradoksno tezo, da je "moralni | zakon | tisto, s pomočjo česar dobi dejanje ... oporo | C |
strani izpostavi tisto, "kar motivira moralni | zakon, | da se zoperstavlja ugodju, na drugi strani pa | C |
ugodju, na drugi strani pa se zdi, da s tem ta | zakon | zruši z višine, na kateri se je ponujal kot | C |
torej, na katerem temelji Kantov univerzalni | zakon. | Subverzija vse prej implicira radikalno asimetričnost | C |
drugega kakor obravnavati dejanje kot potencialni | zakon, | zavezujoč za vse.Vsak, ki si postavi vprašanje | C |
lažnost recipročnosti, na kateri temelji moralni | zakon | kot zakon avtonomne volje.Sade namreč pokaže | C |
recipročnosti, na kateri temelji moralni zakon kot | zakon | avtonomne volje.Sade namreč pokaže, da se subjekt | C |
verjamemo, da subjekt zapoveduje samemu sebi, izreka | zakon, | ki ga terorizira, trpinči.S tem namreč prikrije | C |
trpinči. S tem namreč prikrije, da moralni | zakon | nima druge opore kakor razcep subjekta, ločitev | C |
izjavljanja, tiste instance, ki dejansko izreka | zakon, | in subjekta izjave, to je vse tiste, ki nase | C |
to je vse tiste, ki nase aplicirajo moralni | zakon. | Nekoincidenca izjavljalca in naslovnika je conditio | C |
razcep subjekta." Sade torej pokaže, da prihaja | zakon | vedno od drugod, ne iz subjekta, četudi - kot | C |
radikalno kapriciozne volje, ki je sama sebi | zakon. | Lacana pri Kantu zanima specifični mehanizem | C |
kot vzročnost na naravno vzročnost. Moralni | zakon | naj bi bil potemtakem zgolj varianta naravnega | C |
na dvoumju, ki spregleduje, da Kantov moralni | zakon | ravno ni isto kot sadovska volja.Kantovskega | C |
arbitrarni, kapriciozni volji Drugega, to ravno ni " | zakon | kaprice, samovolje, tudi oraklja, zakona znakov | C |
je želja hrbtna stran zakona oziroma če sta " | zakon | in potlačena želja ena in ista stvar", potem | C |
sami izjavi te propozicije tistega, ki izreka | zakon | in ki je izjema glede na njo, s to razliko, | C |
bitja zla naj bi bila implicirana v tem, da | zakon | povzroča bolečino tistemu, ki ga spremeni v | C |
odlikuje ga enaka neprizadetost kot Kantov moralni | zakon | v njegovem naslavljanju na vsakogar in na vse | C |
bitju zlobe. Ali še drugače povedano, moralni | zakon | resda vse ljudi naredi enake, ekvivalentne, | C |
želja onstran vsake čutne želje, lahko reši | zakon | pred tem, da ne sovpade s funkcijo mučenja. | C |
Razlika naj bi bila zgolj v tem, kako ga moralni | zakon | oz. mučitelj proizvedeta.Toda kot bomo pokazali | C |
skupno: tako volja do užitka pri Sadu kot moralni | zakon | pri Kantu imata kot svoj pogoj prekoračitev | C |
subjektovega razcepa: prvega proizvede moralni | zakon, | drugega pa volja do užitka.Tisto, kar Kant sam | C |
kajti tisto, kar moralnega subjekta veže na | zakon, | je glas vesti, glas dolžnosti.Funkcije glasu | C |
eterogenosti. Zato lahko Lacan tudi reče, da moralni | zakon | ne deluje zgolj s preizkusom univerzalnosti | C |
zgolj s preizkusom univerzalnosti. Moralni | zakon | je v prvi vrsti masivna prezenca glasu, glasu | C |
glas, ki subjektu nalaga dolžnost spoštovati | zakon. | Vendar do glasu, ki ni subjektov, čeprav se oglaša | C |
imperativa na instanco, ki nalaga dolžnost spoštovati | zakon, | in instanco, ki se mora tej dolžnosti brezpogojno | C |
subjektu brezpogojno dolžnost spoštovati moralni | zakon, | ki ga ponižuje, ki od njega zahteva, da gre | C |
Spinozovo afektivno mehaniko, ki jo obvladuje | zakon | posnemanja afektov oziroma tako imenovani tranzitivizem | C |
domišljija predočajo kot povsem nežive. Ker | zakon | kontinuitete terja, da se morajo takrat, kadar | C |
Adamovi: "tako je bila božja volja oziroma splošni | zakon | narave, ki je resnični vzrok komunikacije gibanja | C |
kazen" in celo kot "nov dokaz" za obstoj Boga. | Zakon | Brame namreč med drugim prepoveduje in obsoja | C |
Raztelesenje kot kazen predpisuje celo sam | zakon, | namreč tako imenovani Murder Act iz leta 1752 | C |
da se nič preprositi, / Hotev je Lenčico v | zakon | dobiti: / "Za gospodinjo dobra mi boš, / jaz | C |
pesem tí, / roké brž nama, pop! poví, / de | zakon | naju zveže, / potem se z mano vleže!" - | C |
imam najraje. / Prisegel si: Čez leto dan / Bo | zakon | sklenjen, up dognan, / A jaz še čakam, čakam | C |
dolgo ni, / Naj brž duhovnik prihití, / Da | zakon | najin sklene, / Da roko v roko dene. | C |
drugi strani pa je mesto dosledno uveljavljalo | zakon, | kadar je šlo za okoličane; s tem je dokazovalo | C |
odpustilo in zakaj. Končne besede torej ni imel | zakon, | temveč mestna oblast.Ta je ravnala v skladu | C |
položajem, ki ga je imel obtoženec, torej je | zakon | upoštevala tako in tam, kjer se ji je zdelo | C |
kjer se ji je zdelo prav. To je bil torej | zakon | mesta, sistem novih "mestnih postav".Meščani | C |
In tu in tam je spomin na to ohranil kakšen | zakon | ali pa samo otrok. Ob nekaterih gostih so Kamničani | C |
zdravi in so morali znati brati in pisati. | Zakon | je predpisal, da v državo niso smele vstopiti | C |
spolne bolezni. Kot "moralno nesposobne" je | zakon | izključeval tiste priseljence, ki so bili sodno | C |
Gvineje, Bornea, Sumatre in Jave. Najnovejši | zakon | je dovoljeval samo določeno število vstopov | C |
orne zemlje in gozdov (1000 ha gozdov). Agrarni | zakon | je nastajal deset let in agrarni interesenti | C |
da bo zemlja v resnici njihova. Poleg tega je | zakon | izšel leta 1931, ob nastopu gospodarske krize | C |
4. Kaj je | zakon? | - O zakonih v Združenih državah, od mestnih do | C |
1879, ko je bil 22. maja v skupščini sprejet | zakon | XVIII-1879 o obveznem poučevanju madžarščine | C |
Gibalo vsega razvoja in napredka je bil po njem | zakon | dialektike, ki se je izražal v medsebojnem boju | C |
ko je bil na Madžarskem izglasovan in sprejet | zakon | o civilni poroki (XXX-1894) in civilnih matrikah | C |
prekmurščini, ki ga je zagotavljal ogrski šolski | zakon | XXXVIII-1868, vključno s katekizmi in drugimi | C |
zvelicsánsztva (1747) Mihaela Severja, predvsem pa Nouvi | Zakon | (1771) Štefana Küzmiča, ki je postal za daljše | C |
potem leta 1608 spremenili v madžarski državni | zakon. | Po njem so imele cerkve načelo "sinodalne in | C |
kraljevim potrdilom je bila sprejeta v državni | zakon | in je postala pravno veljavna. Po izdaji tolerančne | C |
Beltinci: Konzorcij, 1934. Nouvi | zakon | ali Testamentom. Halla, 1771 (prevod Štefana | C |
izrazito statičen. Od tod v tej literaturi | zakon | celovitosti slikanja časa, kar ima tako kot | C |
vsebini. Tako nastal sistem daje spoznanje, kako | zakon | omejenih možnosti slovstvene folklore pride | C |
njega, nasprotno, loči le v tem, da spoštuje | zakon | enotnega formuliranja.Preproste oblike se imajo | C |
vidikov. Eden je formalni, kolikor slovenski | zakon | dovoljuje, da se kot tujec poistovetiš s Slovenci | C |
želim in se poskušam poistovetiti s Slovenci, me | zakon | vedno v tem ovira.Na vsakem koraku te omejuje | C |
denarja, da si bom lahko kupil stanovanje, mi | zakon | preprečuje, da bi dobil kredit in si stanovanje | C |
določen in se ga ne da z ničimer spremeniti. | Zakon, | ki naj bi po Platonovem mnenju veljal v zgodovini | C |
Platonovem mnenju veljal v zgodovini, pa je | zakon | propada. Walsh zavrne obe Popperjevi tezi. | C |
Razlika med poezijo in zgodovinopisjem. | Zakon | verjetnosti in nujnosti. Iz povedanega je | C |
je kot ljudski tribun (l. 149 pr. Kr.) izdal | zakon | de pecuniis repetundis, torej zakon, ki je | C |
izdal zakon de pecuniis repetundis, torej | zakon, | ki je predvideval kazenski postopek za kriminalne | C |
svoboda neomejena in pesnikova volja je edini | zakon. | Navdihnjen je od boga in prepustil se je Muzam | C |
dovolil naselitev in mu dal svojo hčer Lavinijo v | zakon. | Nato je Enej ustanovil mesto in ga imenoval Lavinij | C |
konzulata je Cezar s Pompejevo podporo izglasoval | zakon, | po katerem je bilo državno zemljišče v Kampaniji | C |
leta, poročila z Oktavijanom, potem ko jo je v | zakon | dal Tiberij Neron, s katerim je bila prej poročena | C |
ležijo pred očmi, kajti kdo ne ve, da je prvi | zakon | zgodovine, naj si ne drzne izreči neresnice | C |
cesarjevem tretjem zakonu. Leon je namreč tretji | zakon | prepovedal, še preden se je sam tretjič poročil | C |
razsvetlil pravi bog in jim je njegov božanski | zakon | prepovedoval celo komajda pregrešne misli; v | C |
metafizični avtoriteti oziroma s svojim zaupanjem v | zakon. | Pri tem gre po eni strani za poudarjanje potrebe | C |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 401 501 601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |