zakon (901-1.000)

samozavedanja šele v spoštovanju do zakona. Praktični	zakon	je kot ogledalo, v katerem se človek konstituira	C
Kanta je tisto, kar je edino vredno spoštovanja,	zakon	v nas, se pravi ravno neki objekt.Tudi za Kanta	C
kar bi zastraševalo, ampak zgolj postavljaš	zakon,	ki sam od sebe najde vstop v čud in ki vendarle	C
avtonomije volje, volje, ki si sama postavlja	zakon.	Kantov koncept volje, kot smo videli, je veliko	C
volje: volja je izvirno receptivna, sprejme	zakon,	ki prihaja od Drugod.Torej ravno ni zakon, ki	C
zakon, ki prihaja od Drugod. Torej ravno ni	zakon,	ki si ga postavlja sam subjekt.Še več, tisto	C
za etičnost zakona, je njegova enigmatičnost:	zakon,	strogo vzeto, ne zapoveduje ničesar.V nasprotnem	C
izsiljeni izbiri, subjektovi neogibni odločitvi za	zakon.	Toda kakšno subjektivno pozicijo implicira taka	C
žrtev iluzije. To bi pomenilo, da je moralni	zakon,	ki ga subjekt sliši kot glas vesti, zgolj utvara	C
avtonomija volje žrtvovana, zato da bi bil rešen	zakon,	reduciran na enigmatičnega Drugega gole zapovedi	C
Zakonom in užitkom, kajti Kantov Drugi, moralni	zakon,	ni namreč nič drugega kakor izpraznjena Stvar	C
etiki zgolj s tem, da na mesto Stvari stopi sam	Zakon.	Kantova etika univerzalnega implicira torej	C
hkrati povsem upravičena, "saj um, kadar gre za	zakon	naše inteligibilne eksistence (za moralni zakon	C
zakon naše inteligibilne eksistence (za moralni	zakon)	, ne priznava nobene razlike v času in samo sprašuje	C
mora biti zmožen tega preobrata, ker je moralni	zakon,	natančneje, zapoved, "da smo dolžni postati	C
po Kantu nekaj povsem nepojmljivega, če ne bi	zakon	pustil v subjektu neizbrisnega pečata in z njim	C
kajti v nasprotnem primeru bi bil sam moralni	zakon	degradiran v golo utvaro, še več, mora biti	C
nepojmljiva, mora vseeno biti zatrjena, ker	zakon	tako zapoveduje: "Moreš, ker moraš!" oz."Moraš	C
postaviti "za vse", za katerega naj bi jamčil	zakon.	Kot utelešenje subverzije zakona naj bi bil Sade	C
izhaja Kantova etika iz predpostavke, da je	zakon	veljaven za vse, edino če se lahko vsakdo prepozna	C
zakona. Tako bi lahko rekli, da je moralni	zakon	sicer veljaven za vse, da pa je subjekt izjavljanja	C
odvisnost Zakona, Drugega, od kapriciozne volje, ta	zakon,	zasidran v kaprici, to kaprico-zakon je izpostavil	C
trivialno in hkrati paradoksno tezo, da je "moralni	zakon	tisto, s pomočjo česar dobi dejanje ... oporo	C
strani izpostavi tisto, "kar motivira moralni	zakon,	da se zoperstavlja ugodju, na drugi strani pa	C
ugodju, na drugi strani pa se zdi, da s tem ta	zakon	zruši z višine, na kateri se je ponujal kot	C
torej, na katerem temelji Kantov univerzalni	zakon.	Subverzija vse prej implicira radikalno asimetričnost	C
drugega kakor obravnavati dejanje kot potencialni	zakon,	zavezujoč za vse.Vsak, ki si postavi vprašanje	C
lažnost recipročnosti, na kateri temelji moralni	zakon	kot zakon avtonomne volje.Sade namreč pokaže	C
recipročnosti, na kateri temelji moralni zakon kot	zakon	avtonomne volje.Sade namreč pokaže, da se subjekt	C
verjamemo, da subjekt zapoveduje samemu sebi, izreka	zakon,	ki ga terorizira, trpinči.S tem namreč prikrije	C
trpinči. S tem namreč prikrije, da moralni	zakon	nima druge opore kakor razcep subjekta, ločitev	C
izjavljanja, tiste instance, ki dejansko izreka	zakon,	in subjekta izjave, to je vse tiste, ki nase	C
to je vse tiste, ki nase aplicirajo moralni	zakon.	Nekoincidenca izjavljalca in naslovnika je conditio	C
razcep subjekta." Sade torej pokaže, da prihaja	zakon	vedno od drugod, ne iz subjekta, četudi - kot	C
radikalno kapriciozne volje, ki je sama sebi	zakon.	Lacana pri Kantu zanima specifični mehanizem	C
kot vzročnost na naravno vzročnost. Moralni	zakon	naj bi bil potemtakem zgolj varianta naravnega	C
na dvoumju, ki spregleduje, da Kantov moralni	zakon	ravno ni isto kot sadovska volja.Kantovskega	C
arbitrarni, kapriciozni volji Drugega, to ravno ni "	zakon	kaprice, samovolje, tudi oraklja, zakona znakov	C
je želja hrbtna stran zakona oziroma če sta "	zakon	in potlačena želja ena in ista stvar", potem	C
sami izjavi te propozicije tistega, ki izreka	zakon	in ki je izjema glede na njo, s to razliko,	C
bitja zla naj bi bila implicirana v tem, da	zakon	povzroča bolečino tistemu, ki ga spremeni v	C
odlikuje ga enaka neprizadetost kot Kantov moralni	zakon	v njegovem naslavljanju na vsakogar in na vse	C
bitju zlobe. Ali še drugače povedano, moralni	zakon	resda vse ljudi naredi enake, ekvivalentne,	C
želja onstran vsake čutne želje, lahko reši	zakon	pred tem, da ne sovpade s funkcijo mučenja.	C
Razlika naj bi bila zgolj v tem, kako ga moralni	zakon	oz. mučitelj proizvedeta.Toda kot bomo pokazali	C
skupno: tako volja do užitka pri Sadu kot moralni	zakon	pri Kantu imata kot svoj pogoj prekoračitev	C
subjektovega razcepa: prvega proizvede moralni	zakon,	drugega pa volja do užitka.Tisto, kar Kant sam	C
kajti tisto, kar moralnega subjekta veže na	zakon,	je glas vesti, glas dolžnosti.Funkcije glasu	C
eterogenosti. Zato lahko Lacan tudi reče, da moralni	zakon	ne deluje zgolj s preizkusom univerzalnosti	C
zgolj s preizkusom univerzalnosti. Moralni	zakon	je v prvi vrsti masivna prezenca glasu, glasu	C
glas, ki subjektu nalaga dolžnost spoštovati	zakon.	Vendar do glasu, ki ni subjektov, čeprav se oglaša	C
imperativa na instanco, ki nalaga dolžnost spoštovati	zakon,	in instanco, ki se mora tej dolžnosti brezpogojno	C
subjektu brezpogojno dolžnost spoštovati moralni	zakon,	ki ga ponižuje, ki od njega zahteva, da gre	C
Spinozovo afektivno mehaniko, ki jo obvladuje	zakon	posnemanja afektov oziroma tako imenovani tranzitivizem	C
domišljija predočajo kot povsem nežive. Ker	zakon	kontinuitete terja, da se morajo takrat, kadar	C
Adamovi: "tako je bila božja volja oziroma splošni	zakon	narave, ki je resnični vzrok komunikacije gibanja	C
kazen" in celo kot "nov dokaz" za obstoj Boga.	Zakon	Brame namreč med drugim prepoveduje in obsoja	C
Raztelesenje kot kazen predpisuje celo sam	zakon,	namreč tako imenovani Murder Act iz leta 1752	C
da se nič preprositi, / Hotev je Lenčico v	zakon	dobiti: / "Za gospodinjo dobra mi boš, / jaz	C
pesem tí, / roké brž nama, pop! poví, / de	zakon	naju zveže, / potem se z mano vleže!" -	C
imam najraje. / Prisegel si: Čez leto dan / Bo	zakon	sklenjen, up dognan, / A jaz še čakam, čakam	C
dolgo ni, / Naj brž duhovnik prihití, / Da	zakon	najin sklene, / Da roko v roko dene.	C
drugi strani pa je mesto dosledno uveljavljalo	zakon,	kadar je šlo za okoličane; s tem je dokazovalo	C
odpustilo in zakaj. Končne besede torej ni imel	zakon,	temveč mestna oblast.Ta je ravnala v skladu	C
položajem, ki ga je imel obtoženec, torej je	zakon	upoštevala tako in tam, kjer se ji je zdelo	C
kjer se ji je zdelo prav. To je bil torej	zakon	mesta, sistem novih "mestnih postav".Meščani	C
In tu in tam je spomin na to ohranil kakšen	zakon	ali pa samo otrok. Ob nekaterih gostih so Kamničani	C
zdravi in so morali znati brati in pisati.	Zakon	je predpisal, da v državo niso smele vstopiti	C
spolne bolezni. Kot "moralno nesposobne" je	zakon	izključeval tiste priseljence, ki so bili sodno	C
Gvineje, Bornea, Sumatre in Jave. Najnovejši	zakon	je dovoljeval samo določeno število vstopov	C
orne zemlje in gozdov (1000 ha gozdov). Agrarni	zakon	je nastajal deset let in agrarni interesenti	C
da bo zemlja v resnici njihova. Poleg tega je	zakon	izšel leta 1931, ob nastopu gospodarske krize	C
4. Kaj je	zakon?	- O zakonih v Združenih državah, od mestnih do	C
1879, ko je bil 22. maja v skupščini sprejet	zakon	XVIII-1879 o obveznem poučevanju madžarščine	C
Gibalo vsega razvoja in napredka je bil po njem	zakon	dialektike, ki se je izražal v medsebojnem boju	C
ko je bil na Madžarskem izglasovan in sprejet	zakon	o civilni poroki (XXX-1894) in civilnih matrikah	C
prekmurščini, ki ga je zagotavljal ogrski šolski	zakon	XXXVIII-1868, vključno s katekizmi in drugimi	C
zvelicsánsztva (1747) Mihaela Severja, predvsem pa Nouvi	Zakon	(1771) Štefana Küzmiča, ki je postal za daljše	C
potem leta 1608 spremenili v madžarski državni	zakon.	Po njem so imele cerkve načelo "sinodalne in	C
kraljevim potrdilom je bila sprejeta v državni	zakon	in je postala pravno veljavna. Po izdaji tolerančne	C
Beltinci: Konzorcij, 1934. Nouvi	zakon	ali Testamentom. Halla, 1771 (prevod Štefana	C
izrazito statičen. Od tod v tej literaturi	zakon	celovitosti slikanja časa, kar ima tako kot	C
vsebini. Tako nastal sistem daje spoznanje, kako	zakon	omejenih možnosti slovstvene folklore pride	C
njega, nasprotno, loči le v tem, da spoštuje	zakon	enotnega formuliranja.Preproste oblike se imajo	C
vidikov. Eden je formalni, kolikor slovenski	zakon	dovoljuje, da se kot tujec poistovetiš s Slovenci	C
želim in se poskušam poistovetiti s Slovenci, me	zakon	vedno v tem ovira.Na vsakem koraku te omejuje	C
denarja, da si bom lahko kupil stanovanje, mi	zakon	preprečuje, da bi dobil kredit in si stanovanje	C
določen in se ga ne da z ničimer spremeniti.	Zakon,	ki naj bi po Platonovem mnenju veljal v zgodovini	C
Platonovem mnenju veljal v zgodovini, pa je	zakon	propada. Walsh zavrne obe Popperjevi tezi.	C
Razlika med poezijo in zgodovinopisjem.	Zakon	verjetnosti in nujnosti. Iz povedanega je	C
je kot ljudski tribun (l. 149 pr. Kr.) izdal	zakon	de pecuniis repetundis, torej zakon, ki je	C
izdal zakon de pecuniis repetundis, torej	zakon,	ki je predvideval kazenski postopek za kriminalne	C
svoboda neomejena in pesnikova volja je edini	zakon.	Navdihnjen je od boga in prepustil se je Muzam	C
dovolil naselitev in mu dal svojo hčer Lavinijo v	zakon.	Nato je Enej ustanovil mesto in ga imenoval Lavinij	C
konzulata je Cezar s Pompejevo podporo izglasoval	zakon,	po katerem je bilo državno zemljišče v Kampaniji	C
leta, poročila z Oktavijanom, potem ko jo je v	zakon	dal Tiberij Neron, s katerim je bila prej poročena	C
ležijo pred očmi, kajti kdo ne ve, da je prvi	zakon	zgodovine, naj si ne drzne izreči neresnice	C
cesarjevem tretjem zakonu. Leon je namreč tretji	zakon	prepovedal, še preden se je sam tretjič poročil	C
razsvetlil pravi bog in jim je njegov božanski	zakon	prepovedoval celo komajda pregrešne misli; v	C
metafizični avtoriteti oziroma s svojim zaupanjem v	zakon.	Pri tem gre po eni strani za poudarjanje potrebe	C

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  401 501 601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani