nova beseda
iz Slovenije
Miran Božovič: Telo v novoveški filozofiji, poved v sobesedilu:
Ti odgovori segajo od okazionalističnega, ki pravi, da telo ne zmore ničesar (kar pa zmore takrat, kadar je "določeno od duha," zmore samo zaradi tega, ker vmes poseže Bog), preko materialističnega, ki pravi, da zmore telo proizvesti celo svojega duha, do utilitarističnega, ki pravi, da je človekovo telo tisto, ki po smrti konstituira "njegov lastni jaz."
V prvem delu poleg transformiranega telesa nemožatih Skitov oziroma transvestitov, ob katerem nas v prvi vrsti zanima paradoksno božanstvo, ki je bilo v njihovih očeh odgovorno za to transformacijo ("Hipokratska medicina in Bog transvestitov"), obravnavamo še Spinozovo afektivno mehaniko, ki jo obvladuje zakon posnemanja afektov oziroma tako imenovani tranzitivizem, pri katerem naše telo ob naši percepciji teles, katerih narava je podobna naravi našega telesa, samodejno reproducira fizikalna stanja teh teles, kar seveda pomeni, da afekte drugih tudi dejansko izkušamo: ker imamo zdaj podobne afekcije
telesa kot drugi, imamo seveda tudi podobne afekte, ki tem afekcijam telesa ustrezajo v duhu ("Sočutje v telesu"), in dva "insekta," katerih telesi sta dobesedno uročili celo vrsto filozofov, namreč metulja in sladkovodnega polipa: prvi je s transformacijo svojega telesa, ki tako rekoč uprizarja realno razliko med dušo in telesom, nastopal kot argument za spiritualizem oziroma dualizem, drugi pa s svojim tako rekoč neuničljivim in neumrljivim telesom kot argument za materializem ("Metafizika insektov").
V drugem delu se v četrtem in petem poglavju ukvarjamo z Malebranchevim okazionalizmom, nemara najbolj "baročnim" filozofemom v zgodovini človeške misli, in njegovim pojmovanjem telesa.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani