nova beseda
iz Slovenije
Jelica Šumič Riha, Mutacije etike, poved v sobesedilu:
S tem da je Kant postuliral "univerzalno maksimo kot stvar, ki je kar najbolj osvobojena razmerij do individua", ima po Lacanu zasluge za to, da je v polje etike umestil funkcijo das Ding, funkcijo Stvari. Zato pri Kantu ni mogoče govoriti o antinomiji med Zakonom in užitkom, kajti Kantov Drugi, moralni zakon, ni namreč nič drugega kakor izpraznjena Stvar oziroma užitek kot izbrisan. V toliko je mogoče reči, da je mesto užitka že zakoličeno v Kantovi etiki zgolj s tem, da na mesto Stvari stopi sam Zakon. Kantova etika univerzalnega implicira torej kot svoj pogoj absolut, toda paradoksni absolut, ki aficira subjekta kot čutno bitje, subjekta ugodja.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani