vrata (301-400)

doli svoj grad, steklene so stene, srebrna so	vrata,	dvorana je v gradu, v nji miza je zlata, za	A
Trpek je stisk. Na rokah se okno odpira,	vrata	so rogata. Nimam več časa.	A
prostor za rožo črno, bel znak. Odpirala se bodo	vrata,	na oknih bo spal oblak. Čarobnjaki se čudijo	A
svetlo. . / . / stran 45 . / Iskala sva	vrata,	ključe za ladjo brez dna, da bi plula, bela	A
mlad, pa vendar potrt. Kaj če prihaja skozi	vrata	žandar. Vojaški proces, vi boste v ječi zaprt	A
Na postaji Vagon. Odprta	vrata.	In ograja.	A
podstrešja V poltemi sameva začrnelo stopnišče.	Vrata.	Vrata.	A
Vrata.	Vrata.	Vrata.	A
Vrata.	Vrata.	Skozi odprto podstrešje prihaja srebrni nevihtni	A
Ugasnil sem luč. Zaprl sem	vrata.	Odšel sem v tihem polmraku in vrata so zaplakala	A
Zaprl sem vrata. Odšel sem v tihem polmraku in	vrata	so zaplakala. Ponosni mladi človek poje v noč	A
napitnino. . / . / stran 165 . / Skozi bela	vrata	Skozi bela vrata stopim. Skozi bela vrata.	A
stran 165 . / Skozi bela vrata Skozi bela	vrata	stopim. Skozi bela vrata.	A
vrata Skozi bela vrata stopim. Skozi bela	vrata.	Tiho.	A
dejanju dejanj, pa mu trepeče korak.« Skozi bela	vrata	stopim. Metulji so sklopili krila.	A
Moja duša ne bo prosila. Skozi bela	vrata	stopim. V mojem srcu tišina.	A
spravljeni umirajo. Mi odhajamo skozi bela	vrata	v življenjski raj. Na ustnih smehljaj.://www	A
izza vrta ‒ ah, tam, blešči se grad in tam so	vrata	odprta. Odprta v moje srce; skozi vrata prepih	A
so vrata odprta. Odprta v moje srce; skozi	vrata	prepih; vse gre, vse gre.‒ ‒	A
ne najdem te, le pridi pred kamrico tam. Na	vrata	bi trkal, pa zanje ne vem. »Ljubček, saj veš	A
pride Ko pomlad cvetoča pride in odklene temna	vrata,	z radostjo nas vse obide, doba nam zasije zlata	A
naš dom. Draga mati je prosila, roke okol′	vrata	vila, plakala je moja mila: Tu ostani ljubi	A
ga ljub′ga čakala. »Oj, mam′ca, le zaprite	vrata,	moj′ga ljub′ga več ne bo. Tako m′ je snoč govoril	A
vsedla, svojga ljubga čakala. »Mamca vi, zaprite	vrata,	mojga ljubga več ne bo! Glih tako m′ je snoč	A
Naj me pere do jeseni . / . / stran 66 . / Za	vrata	sem zaprla večer Le majčkeno sem pustila priprta	A
leži, tam šele, ko privadiš si oči, zagledaš	vrata	in vstopiti smeš, ko več tam z vrha vanj ne	A
angelski povoj, kar danes line so, kar dvojna	vrata.	Je iz češčene sluzi in iz mresta beguncev kažipotna	A
bo zašrangana. Kar danes line so, kar dvojna	vrata,	pobudnik je za vstop in za pobeg, ko pa zapela	A
utripa zaznavam večnost. Vstopi skozi moja	vrata.	Ženska sem.	A
vodijo nikamor, sem že prehodila, na vsa gluha	vrata	sem potrkala, vem, da si in ne poznam poti do	A
podgorski pijanček, smuknil kakor maček skozi	vrata	urno po stopnicah in na dvorišču grdo zaklel	A
ga posadil na visok stol, očetu pa pokazal	vrata,	češ naj počaka zunaj v čakalnici; opravim že	A
Rad se je umaknil.	Vrata	za njim sem zapahnil. Mučen je bil položaj tudi	A
stropovi razpokani, drvena tla črviva, okna in	vrata	polomljena in za silo zamašena s cunjami ali	A
silo ometana; pritličje je imelo ilovnata tla,	vrata	in okna niso bila niti prvič opleskana.Na mestu	A
nestrpni in me s silo zahtevajo. Ko sem odprl	vrata	v čakalnico, me je porogljivo pozdravil znani	A
Gospodar je odšel s svojo brlečo lučko svetit pred	vrata.	Po daljšem rentačenju je prisopel po lestvi starejši	A
iskal postelje v izbi in hotel skozi priprta	vrata	v sosednji prostor, kjer sem slutil, da leži	A
župnišče. Ni mi trebalo trkati s tolkačem na	vrata;	zbral se je namreč okoli mene velik trop vaških	A
velikim kmečkim domom. Voznik mi je odprl težka	vrata	v vežo, ki jo je za silo razsvetljevala oljnata	A
ki je bila temna in brez žive duše, odprl sem	vrata	na stopnice in zaklical večkrat zapored v temo	A
Po daljšem čakanju so se gori nekje odprla	vrata	in začul sem topot težkih korakov.Na stopnicah	A
Zdirjal sem po stopnicah in planil skozi odprta	vrata	v veliko sobo, ki je bila dovolj razsvetljena	A
babica je odpravila otroke iz sobe in zaprla	vrata.	Porodnica se ni več zavedala mojega prihoda,	A
v uho. Brez obotavljanja je šel z njo skozi	vrata.	Porodnica je začela stokati, moje prizadevanje	A
dosegel prve uspehe, nisem slišal, da so se odprla	vrata.	Splašil me je obupni krik babice in še bolj zbegani	A
pokrite s skodljami. Starec ni šel vanjo skozi	vrata	od spredaj, ampak je zavil na stran, kjer je	A
. stran 152 . \/ in prehod v svetovno znana	Vrata	na severni strani Triglava. Presenetila me je	A
- V kuhinji že gori svetilka, skozi odprta	vrata	pada pramen luči do vodnjaka. Dekla	A
osem je že proč.« Tona je bila pravkar tu,	vrata	so zašklompnila za njo.Petru odmeva še ropot	A
imperialističnih svetovnih vojn popeljala pred	vrata	tretjega tisočletja ‒ tisočletja informacijske	A
premog. Ko je odšel, so se na stopnišču odprla	vrata.	»Navsezadnje je dober ko kruh,« je rekla gospa	A
priplavali do skladišč Nove luke in potrkali na	vrata	njihovih stanovanj. Kakó je tekla voda od njih	A
lesenem modelu in gre brisat prah v mrko sobo.	Vrata	v kuhinjo so odprta, in videti je porcelanaste	A
drsanje copat, ki so se približevale. Potem so se	vrata	odprla in v sobo je stopil starec, ki je imel	A
miza, tudi petrolejka na mizi. Tedaj so se	vrata	odprla in Mici je stala pred mamo. Ni bila kakklobas	A
»Mama!« je zaklical Branko. »	Vrata	so zabili, gospa, da ljudje ne morejo ven.«	A
skočil na ulico. Pa Mici v kuhinji pravi mami: »	Vrata	so zabili, gospa!«In vsa čudna je, Mici, s kito	A
in vsi bežali, ker zadaj so se nekje odprla	vrata	in so lahko bežali na dvo rišče.In Evka je zdaj	A
/\ .. stran 85 . \/ Takrat je potrkalo na	vrata.	Ko je papá odprl, se je prikazal v polmraku	A
njegove copate in je on zaloputnil pismonoši	vrata	pred nosom. Pisalna miza pa je bila zmeraj med	A
je potrebno, da se otrok prehlaja?« Zaloputne	vrata	za sabo, čez čas pa na nasprotni strani hiše	A
Potem pa je zvok zamolkel, ker zaklepa vežna	vrata	od zunaj. Ko stopa po ulici Commerciale navzdol	A
je bilo tiho žalovanje, ko da je smrt odprla	vrata	vseh slovenskih družin.Kmet je zamišljeno čohal	A
so bili budni v njeni svetlobi. Zaklenili so	vrata	in potegnili zapahe, a niso spali; prisluškovali	A
pa so tačas skrili v mrtvašnico in zaklenili	vrata.	Tedaj so se žene in dekleta odločile.	A
jok in strašna kletvina. Tedaj so žene podrle	vrata	mrtvašnice in množica se je vlila kakor povodenj	A
takó je bilo slišati. Odrinila je potihoma	vrata	in stopila ven.Zdaj je Rudijev glas odmeval	A
Ker ob vsakem prazniku odpre stari uradnik	vrata	na balkon in ima staro zastavo v roki. Kakor	A
oditi; tudi je prijel za kljuko in potegnil	vrata;	pa jih je spet zaprl. Skozi priprte veke ga	A
so postranske stvari?« In spet je odrinil	vrata	kupeja in obstal med vrati, ko da bo spet odšel	A
zdaj s svojim sodnikom v kupeju!« Potegnil je	vrata	in jih s silo zaprl in se spojil s temo hodnika	A
s smehom in Srečki s smehom, ko so odrivali	vrata	kupeja, so takoj postali ta Emilio, ta Felice	A
parkete pred knjižnico in naslonil hrbet na	vrata	spalnice.Takó sedeti na tleh ob knjigah je prijatelj	A
in jo lista in išče slike. Zaprl je vegasta	vrata	senika, pred vrati stojijo visoke lojtre; nihče	A
delo, ki ju sprejme, ko stopita zjutraj skozi	vrata,	in ki ju zvečer, ponoči pripelje spet do vrat	A
razbili. Potem se v pogrebno svetlobo odprejo	vrata	in na vratih stoji oče z vrečo na rami.Nato	A
zastoka v njegovem grlu. Tedaj so se odprla	vrata	in v sobo je stopila njegova mati.Kakor da jo	A
jezika tistih, ki so ga ugrabili. Zaprla je	vrata	za sabo; nato je položila nekaj na vznožje postelje	A
hoditi. Mama je ugasila luč, nato je zaprla	vrata.	Takó sta bila v predsobi.	A
Torej na svidenje!« je smejé rekel in zaprl	vrata	pred njenim obrazom, ki je mlad v nasmehu kakor	A
še imelo podplate iz debelega lesa. Lesena	vrata	so prepredena z bodečo žico in zaprta kakor	A
zdaj iz lesene kolibe prikaže čuvaj, ki odklepa	vrata	in spusti skupine v strogo določenih presledkih	A
medtem jutranji mrak in hlad, da so izhodna	vrata	ozka odprtina črnega brezna, v katero se bo	A
bil zapor in zato je tišina, ki oblega odprta	vrata,	sorodna tišini, ki je oklepala to barako, ko	A
po plečih noči. A kljub blokaševim krikom so	vrata	v kopalnico zaprta, takó da žarnica nad vhodom	A
ogoljeno teme pa se sunkoma obrne stran od vetra.	Vrata	so še zmeraj zaprta in v gozdu se začne oglašati	A
Tempo! Ker zdaj so se odprla	vrata	in na plano butne topla para in z njo naga telesa	A
kakor na beg, zakaj glej, pravkar so se odprla	vrata	in teči je treba na plano, in tudi napadalni	A
Vsaj naš voz. Pa obojna	vrata	so bila odsunjena, da so se v okviru velikih	A
po kruh, a ko sem pritisnil na kljuko, so se	vrata	odprla samó za ozko režo, ker jih je hitro neko	A
je zgodilo. Okleval sem, ali naj se uprem v	vrata,	ker nisem vedel, če morebiti zdravnik ne ravna	A
vozovi za živino, samó da je takrat udarjalo ob	vrata	skladišč dotlej še nepoznano tuljenje, medtem	A
povedat, da je treba pohiteti, a je samó priprl	vrata	in vtaknil nos v sobo, nikoli se mu ni posvetilo	A
glavami; vse dokler se niso tam spredaj odprla	vrata	in se je oglasil kapo Peter, ki je uravnaval	A
barake. Naj pride sem, ko sem tukaj, je kriknil,	vrata	mu pokažem.To je bilo tisti dan tako nenavadno	A
bom kakor drugi odšel skozi zamrežena lesena	vrata	in odnesel bom to ozračje s sabo v vsakdanjo	A
samostojen bunker na položni vzpetini; ker so	vrata	na stežaj odprta in je videti bele ploščice	A
skril v barako in počakal, da je čuvaj zaklenil	vrata	zapuščene staje.Kako naj si misli, da se je	A
spim. A naslednji trenutek so se vendar odprla	vrata	kopalnice in v noč se je usulo krdelo obritih	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani