vrata (701-800)

. /\ .. . / TEŽKA NEDELJA 93 . / . \/ . /	Vrata	so jim v napoto, zato jih snamejo in zanesejo	A
Vsi hkrati hočejo iz izbe in zato pritiskajo v	vrata	kakor gosta tekočina v lijak.Ramena se širijo	A
meji za hlevom. Nekdo se je zaletel v izbina	vrata,	ki so prislonjena k orehu pred hišo, in je grdo	A
uri, kam? Pripeljali so ga skozi dvoriščna	vrata.	V drevoredu je čakal avto.	A
in kdaj so zaloputnila za njim težka železna	vrata...	* * *	A
še v lase, med noge in pod pazduho in odšli.	Vrata	so zaloputnila za njimi.	A
* * * Čez dobro uro so se odprla	vrata	preiskovalnega sodnika.Na prag je stopil Vladimir	A
Ječarja sta ga podpirala in ga vlekla. Odprla sta	vrata	v veliko dvorano - in obstala za njim na pragu	A
je ključ zapel ob ključavnici in so se odprla	vrata	v podzemlje, se je Vladimir stresel pred praznoto	A
Počasi sta ga postavila čez prag in zaprla	vrata.	Vladimir je obstal sredi praznote.	A
steni. Minila je noč in dan predno so se odprla	vrata	Vladimirjeve celice.Našli so ga ob steni nezavestneg	A
zagotovo... Malo pred poldne pa so se zopet odprla	vrata.	Vladimir se je že ustrašil, pomislil je na sodnika	A
je cerkovnik zaloputnil za sabo težka vežna	vrata,	ji je izpodbudna zavest, da skrbi za telesni	A
imaš,« mu je očitajoče vrgla Zinka in priprla	vrata,	da je v hramu zavladala skoraj popolna tema	A
odpro svoj kljun, jim starši takoj pokažejo	vrata.	V cerkvi ne vedo, kam bi se dali: potikajo	A
miru. Ko je prišel domov, je hrupno zaloputnil	vrata	in se po škripajočih stopnicah napotil naravnost	A
našel primerno besedo, je Zinka zaloputnila	vrata.	Ko sta se znašla na cesti, se je Izidor obrnil	A
skrinji in zaspal. Izidor je nekaj časa stresal	vrata,	ki so vodila v sobo, Moj Jezus pa se je vrtel	A
ker pa je Venc zmajal z glavo, mu je pokazala	vrata.	Toda Venca to ni žalilo.	A
roko na svetlo kljuko in počasi pritisnil.	Vrata	so zaškripala v razjedenih tečajih in Venc Poviškaj	A
Tiho se je prestopil po veži, šel v izbo, zaprl	vrata	za sabo in obstal. »Ali ne boš večerjal	A
že,« je plašno kriknil Venc in se naslonil na	vrata,	kakor bi se bal, da bo Marjanca stopila k njemu	A
premislil. Ko je Marjanca pomila krepe, odprla	vrata	v izbo, voščila lahko noč in se odgugala po	A
Poviškaja, da se je ta umaknil in se naslonil na	vrata.	»Zakaj si to storil?	A
slišal skrižani avtomat. Venc je tiho odprl	vrata,	vstopil, legel na peč in zamižal tako trdno	A
naglo zavrtela, skočila po stopnicah, odprla	vrata	na kaščo in se zadrla: »Venc!	A
nasmihali in skomigali z rameni; ječar je odpiral	vrata,	ga za roko vlekel po hodniku in ga pahnil v	A
so se drli otroci. Starejša dva sta odpirala	vrata	na kaščo in ga zmerjala z besedami, ki sta jih	A
sklonil glavo in zdaljšal korak. Ko je odprl	vrata	v klet in položil nogo čez prag, je Peter zakričal	A
rahlo vzvalovila in utihnila: težka dvokrilna	vrata	postojanke so se odprla.Dva karabinjerja sta	A
trznila, naglo izginila v postojanko in zaprla	vrata	za sabo. Množica je obstala in zadrževala	A
pošastno vreščeče zakikirikal. Venček je strmel v	vrata	postojanke in trepetal: »Ubili ga bodo ...«	A
prav v tem trenutku se je množica zdrznila.	Vrata	so se odprla: na pragu se je pojavil caposquadra	A
vratom in dal z roko znak. Tedaj so skozi	vrata	pahnili Petra; opotekel se je po cesti in komaj	A
„Bog in sveti božji križ", potrkal na prva	vrata	in zaprosil za delo.Kmetje so takrat potrebovali	A
In tako so se v njem kar naenkrat odprla	vrata,	ki so ga zapirala v hladnokrvnost.Sodniki sami	A
ga vlekli. Zaprli so ga v celico in zaklenili	vrata	za njim.Obstal je za vrati, razklenil roki in	A
izbi vsa okna zadelana kakor v najhujši zimi in	vrata	so odpirali samo takrat, ko so vsi sklenili	A
zadnjo zdravomarijo, se je pokrižal in tiho odprl	vrata	v zakristijo.Objel ga je hlad, srce se mu je	A
Ne bodi otročji! Pojdi, pojdi in hitro zapri	vrata,	da mi otrok še prisadi ne dobi." „Saj	A
„Saj res!" je dejal Štefe in počasi zaprl	vrata,	da ne bi jutranja sapa dahnila po sobi.	A
natančno je slišal, kako so zaškripala vrtna	vrata	v župnišču - in podkovana palica je zazvenela	A
vsi mastni od strojnega olja. Zavore cvilijo,	vrata	pa se s treskom razprejo.Gre k vratu svet.	A
že veliko prej, preden se skozi velika vežna	vrata	potopi v temno hišo.Na stenah so vlažni madeži	A
glasom, Frántišek, Frantíškec, zakliče in brcne v	vrata,	da se stresejo podboji, vstani že, prasica lena	A
ura, vstat je čas, Trantura. Frančišek potegne	vrata	k sebi, Pavel Vatovic, objestni učenjak, pa	A
oboroženi miličniki pa so jih pehali ven, pred	vrata,	na sneg, temno rajo z vznemirjenimi pogledi	A
se je zadovoljna vrnila in po nesreči pustila	vrata	odprta.Ko se je oblačil, je skozi špranjo videl	A
Trk, trk trk.	Vrata	se odprejo čisto nalahno, majhna špranja se	A
pa nič, pobrska po papirjih in govori dalje.	Vrata	se zaprejo.Kaj, če bi vdrli not in rekli, da	A
vesoljni potop. Ko bi si oni priprl brke med	vrata,	hehe.Taka novica pa bi svet čisto znorila, s	A
sme stopiti. Če ne bo ubogala in bo odprla	vrata	te sobe, potem bo prav zagotovo izgubljena,	A
vzkriki. Spomnila se je, da mora zakleniti	vrata,	potisnila je noter ključ, obrnila, da je škrtnilo	A
globljim glasom se je krohotala, ko je zapirala	vrata	za seboj.Ko je zaprla vrata, je slišal, da se	A
ko je zapirala vrata za seboj. Ko je zaprla	vrata,	je slišal, da se je krohotala z globokim in	A
zakričal in skočil pokonci, planil je skozi	vrata	in v kuhinjo.Najprej ni videl nikogar, slabotna	A
mrmrajo. . / . / stran 70 . / Ko je odprl	vrata,	je vanj udarilo gosto mrmranje.Cel kup ljudi	A
Na šipi se najlepše vidi.	Vrata	se treskoma odprejo in tudi sem vdre vroč dan	A
ploščaste, svetle, neznani predmeti v njih,	vrata,	stopnice. Ves zadihan in votel se ustavi	A
popotnik, postava sonca, vročega dne, stopi skozi	vrata	samopostrežnega komunističnega kotla na ploščad	A
čarovniška hišica na njegovi levi, siva in sama, sama	vrata	so je, zgoraj v trikotniku pod streho čudna	A
silnim, kovinskim hrumotom odprejo nekakšna	vrata	in žival se zgane, samo malo, nekaj metrov,	A
zgane, samo malo, nekaj metrov, zadaj pa tista	vrata	treščijo dol. Raztrgano nebo, z velikimi	A
pa prazen prostor s kovinsko ploskvijo zadaj,	vrata.	Globoka vrata spredaj, zadaj pa cvileče piskanje	A
prostor s kovinsko ploskvijo zadaj, vrata. Globoka	vrata	spredaj, zadaj pa cvileče piskanje zraka, skozi	A
skril v kakšno dvoriščno stanovanje. Toda vsa	vrata	so bila zaprta, zidovi pa, kot v ječi, visoki	A
potegne železni klin. Ko potnik prekorači prag, se	vrata	znenada spet zaprejo.Obiskovalec gre zatem po	A
strani dvižnega mostu se odprejo velikanska	vrata,	lesena, vendar prekovana z debelim železjem	A
znajde sam v mraku. Vendar pa ga čez čas druga	vrata,	podobna poprejšnjim, prepustijo v naslednji	A
potem »mu na isti način odpre še ena velika	vrata,	podobna drugim«, ki se prav tako zaprejo, takoj	A
stranki, ki med cingljanjem zvonca stopi skozi	vrata,	začuti na vrhu želodca bolečo praznino, kakor	A
žarometov prikaže neznan moški, drugi pa že odpira	vrata	na strani, kjer sedi Gojmir.Brez besed se zrine	A
Buick poskakujoč speljuje, ko oni spredaj lovi	vrata	in jih slednjič s treskom zaloputne.Molčeča	A
pod imenom Jordano s pištolo v žepu odpiral	vrata	uradov in pritiskal na zvonce meščanskih stanovanj	A
Prenočišče, je rekel tujec.	Vrata	so se odprla in možakar z zveriženim in zlovoljnim	A
Vrečo je porinil pod posteljo in zapahnil	vrata	za seboj. Pod vzglavje je potisnil bodalo in	A
popotno vrečo, so se za njegovim hrbtom odprla	vrata.	Zasukal se je in tam je stal krčmar, naslonjen	A
in ravnaš. Tako je rekel in odvihral skozi	vrata,	njegovi pa za njim.Ne, Lampretič ni bil zadovoljen	A
še zmeraj hotel iznebiti, zato sem obesil na	vrata	podgano brez nog, ker sem menil, da bo žival	A
Noči so tekle, dnevi so tekli, na njihova	vrata	pa ni nihče bobnal z glasnim oznanilom.Torej	A
ravnici, zapiral prostor. Od tam, skozi tista	vrata	pokrajine, morajo priti.Čakal je v svojem udobnem	A
utrujenim, omahujočim korakom stopil za sluhom.	Vrata	so se odprla, da je padel na dvorišče pramen	A
odprtino planila nizka senca ter zaloputnila	vrata	za seboj.Nekdo je nalahno vzkliknil in svetloba	A
Vse, je rekel Johan Ot.	Vrata	so se odprla in drobno žensko bitje je hušknilo	A
Ona se je nekaj zahihitala in stekla skozi	vrata.	Snel je tovor in ga z muko odnesel v hišo.	A
A kaj bo s konjem?	Vrata,	ki jih je z muko in s pomočjo bodala odpahnil	A
polomljen les je znosil noter in ga zastavil za	vrata.	Vsaj zaropotalo bo, si je rekel, če bo kdo skušal	A
žvenketalo na prsih in okrog pasu, odvihral skozi	vrata.	Domači soldatje so nekaj skomigali z rameni	A
Previsoko je, je šepnil Johan. Raje se postavi za	vrata.	Adam se je stisnil k zidu in z obema rokama	A
Ot je odpahnil zatič. Sunkovito je potegnil	vrata	k sebi in skozi temo na hodniku se je ulil slap	A
gosti so se tudi njemu pred nosom zaprla hišna	vrata,	da je potlej zdihoval in stokal pod njenimi	A
Zato je razumevajoče in tiho stopil skozi	vrata	in ko jih je zaprl, je že slišal, kako je zaškripala	A
- Pravi, naj to razdeliva ali spustiva za	vrata	in okna hiš, je rekla Doroteja. -	A
Doroteja je pograbila šop papirjev in stekla skozi	vrata.	Johan Ot je z obema rokama poprijel za glavo	A
klici od tod pa do obzidja in naprej. Velika	vrata	so bila na stežaj odprta in tudi skoznje se	A
To je noč, ko njihovi ljudje v mestu za hišna	vrata	zatikajo pamflete. To je noč, ko se ostrijo	A
reki in v izbah. Pamfleti, zataknjeni za hišna	vrata,	nočne aretacije, ovadbe, zasliševanja in prisluškovanja	A
bolelo od tega neudobnega sedenja, ko so se	vrata	vendarle odprla.On je vstopil, On v nekakšnih	A
je vlekla njegove gomazljive roke proč. Na	vrata	je previdno potrkalo.Nekdo je slišal žvenket	A
na lovu, se bo to razvedelo. Letel je skozi	vrata.	Toda veličanstvo je na lov moralo.	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  201 301 401 501 601 701 801 901 1.001 1.101 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani