Kar poleteli smo do mlina, kjer je bila Pšata vedno dovolj globoka. Pred jezom se je voda nabirala v široki strugi, pod jezom pa se je naredilo pravo malo mirno jezerce, kjer se je bilo najbolj varno kopati. Andrej, zvest svojemu imenu Hrabroslav, se je z vrha jeza na glavo pognal v globino.