Vajen je soditi po sebi in blažjih čutov nesebične ljubezni, prizanašljive potrpljivosti, dobrotnosti itd., ki so njemu samemu tuji, tudi pri drugih ne išče in ne nahaja ali, če se mu jasno pokažejo, ne priznava. Kar je večno lepo na človeku, ima svoj izvor in začetek v srcu, v domu ljubezni. Ljubezen mu manjka, ki ne pogublja vsakega, ki ne misli, kakor on misli, ne govori, kakor on govori, ne dela, kakor on dela, in vsakemu nepovoljnemu dejanju podtika najhudobnejše, premišljeno v pogubljenje vodeče namene.