»Ko shodiš, pridi k meni; druščino boš delal Vrbičevemu gospodu; nekaj omaguje.«
»Omaguje, omaguje, moje druščine, bi dejal, že ne potrebuje, pripravlja se za večjo in večno druščino,« je Matevžek pravil, kako je Vrbičevega gospoda podiralo že snoči. »Pridem pa, pridem, vsaj stregel bi mu še rad, smili se mi.«