nova beseda iz Slovenije
bi bil Velasquez mazač. V svojem boju zoper | umetnost | in za kulturo so bili naši umetniki dan za dnem | B |
tvojo domovino!“ Naše zaničevane umetnike, našo | umetnost, | ki se je iz močvirja bede in gladu vzdignila | B |
ob tistem času pa je dobro pitana madžarska | umetnost | čez tri ali štiri dni ob krohotu in pomilovanju | B |
to je vse, česar je treba človeku, da spozna | umetnost | ter jo uživa.-- | B |
mahoma te prešine sladki, veseli občutek: ta | umetnost | je resnično slovenska, nikjer drugje ni mogla | B |
povedati, težje s kratko besedo, kaj je narodna | umetnost, | kdo je naroden umetnik.Po navadi smatrajo za | B |
umetnik. Po navadi smatrajo za našo narodno | umetnost | stare ornamente, risbe na skrinjah, panjih in | B |
pasove in tako dalje. To je res bila naša narodna | umetnost, | toda ni več.Stvar je po mojem taka: vsaki narod | B |
resnične umetnike, ima že zategadelj svojo narodno | umetnost. | Resničen umetnik poje, piše, slika, modelira | B |
ob svojem posebnem času svojo posebno narodno | umetnost. | Če je nima, če strmi v preteklost, je zaostal | B |
da mi vsi spoznamo in občutimo: to je naša | umetnost, | vonj naše prsti, pesem našega polja, naših | B |
duše naših slovenskih umetnikov. Nato bo ta | umetnost | deležna tiste naše dejanske ljubezni, ki jo | B |
znaš govoriti o umetnosti. Mi pa odgovorimo: | umetnost | je treba gledati z očesom, ne z jezikom. | B |
Toda impresionizem je natanko tako star, kakor | umetnost | sama.Prvi umetnik, ki ga je rodila zemlja pred | B |
bo na vekomaj. Temu hrepenenju pa se pravi | umetnost. | Prvi človek ni pozabil na lepoto paradiža | B |
človek ji po svoje daje svoje češčenje. Zato je | umetnost | tisočlična -- legijon besed, zvokov in oblik | B |
svet kakor začaran strmel nazaj v antiko, v | umetnost | Grkov in Rimljanov ter je videl v tisti umetnosti | B |
ko se je zagledal svet v renesanso in njeno | umetnost | ter videl tam vse lepote začetek in konec.Doba | B |
klesali, vsi pesniki enako peli! O, da bi bila vsa | umetnost | uniformirana?“ Rekel sem, da je umetnost | B |
vsa umetnost uniformirana?“ Rekel sem, da je | umetnost | iskanje lepote -- vsako srce je išče drugje | B |
mrtvo -- hvala Bogu, da je malo takih src. Kajti | umetnost | ne živi le v razstavah in muzejih, v gledališčih | B |
poglavje je tako staro, kakor čevljarstvo in | umetnost; | in najbolj žalostno je, da nikoli ne bo dovršeno | B |
umetniški svet. Doslej so svetovalci kazili | umetnost | le bolj na svojo roko, takorekoč za privatno | B |
tudi svetovalce. Res, krepka in zdrava je naša | umetnost, | da je svetovalstvo kljub vsem naporom še ni | B |
hoče s pridom čevljariti, mora najprej poznati | umetnost | prilagodenja in samozatajevanja, nadalje pa | B |
svetlih lir, pa je, hvala Bogu, pri kraju muzej in | umetnost. | Še lani sem bral v slovenskem jeziku take | B |
inozemstvu čisto novo tehniko in z njo čisto novo | umetnost | in da se je vsa ta nova glorija naselila tudi | B |
nečuveni uspeh ni samo znamenje za resnično narodno | umetnost | Gregorčičevo, temveč je tudi znamenje, kako | B |
govori o ”domači umetnosti“ -- Heimatkunst. | Umetnost | Župančičeva je bila zmerom slovenska, tudi tedaj | B |
nima besede, niti ene bore besede za slovensko | umetnost. | Naravnost in premišljeno trdim, da je bil nanjo | B |
hude misli, le pozabil, pozabil je na slovensko | umetnost! | ... Pri Diederichsu v Jeni zdaj vedó, da imamo | B |
resen človek ob resni priliki pozabil na to | umetnost. | In še hujše: ali bo kdo na Slovenskem opazil | B |
Napoleonovih zmag, samo da je dobil prostora za svojo | umetnost. | Pozabil ni nanjo; prej bi bil pozabil na sam | B |
Pritisne palec ob palec. | Umetnost | ... TRETJA DAMA prišumi s sladkim smehljajem | B |
Ah! PURGAR se vrne: Uničil in pogubil sem | umetnost, | na katero bi bili, kakor pišejo, ponosni tudi | B |
zabitostjo. Narod je ukazal, da naj spoštujem | umetnost | in da naj jo ljubim; zato jo spoštujem in ljubim | B |
Saj nisem tako mislil! Mislil sem le, da | umetnost | ... ah ... mislil sem le ... da nisem astronom ... to | B |
pravi, gospod Purgar, da ne veste, kaj da je | umetnost, | da ste slabo vzgojeni, da ste nezreli, -- ogorčen | B |
tej gospôdi: ”Skrbite lepo za vsakdanji kruh, | umetnost | pa pustite pri miru! To opravijo že umetniki | B |
zdaj, v teh težkih, grenkih časih je slovenska | umetnost | segla v ljudstvo bolj na široko, bolj globoko | B |
sramotno z odra, na odru pa se prikaže domača | umetnost, | ki ima na čelu zapisano geslo ”ejduš“ in ”ga | B |
slovenski umetniki svoje slike in kipe. Da je njih | umetnost | velika in čista, tega jim živa duša ne odreka | B |
je napočil nenadoma dan vstajenja, da je naša | umetnost | rešena, naša kultura rehabilitirana, da stopimo | B |
usmiljeno pouči in okara: Vstajenja dan, kultura, | umetnost, | znanost -- to, pesniče, so polnočni strahovi | B |
strašno tuja? . / . / stran 165 . / Literatura, | umetnost, | znanost -- to je le zunanji izraz, je le dokument | B |
kakor mu še dandanes odreka v mnogih krajih | umetnost | branja in pisanja -- se ni moglo zgoditi drugače | B |
so mi povedale jasno, da je mlada slovenska | umetnost | zmagala in da je slovensko občinstvo propalo | B |
umetniki, ki so predstavili tujini mlado slovensko | umetnost, | se mi je zdel Jama najbolj miren in v sebi | B |
kritikom brez uspeha pridigal. Da namreč narodna | umetnost | ni odvisna od zunanje snovi, da je odvisna komaj | B |
stvar je zunanja snov, posebno še za obrazujočo | umetnost. | Jaz mislim, da izbira in presoja umetnik svoj | B |
mavcu. Kiparstvo je morda edina internacionalna | umetnost, | ker je bolj nego vse druge navezana na zunanje | B |
površno sliko o razstavi, ki je za slovensko | umetnost, | za slovensko kulturo zgodovinskega pomena.Ni | B |
civilizacija od fraka do irhastih hlač, diletantizem in | umetnost, | obadva v vseh svojih pisanih oblikah, človeško | B |
mnogo višji problem. Če je namreč gledališka | umetnost | nujno potrebna za blagor človeštva; in če je | B |
Klepetanje, prerekanje, gramatika, filozofija, | umetnost, | Kamila, zaupljivost, ljubezen, nizkotnost, pesem | B |
drugačnega, je poskušal zapeljivec svojo nečedno | umetnost; | Pompilij pa ga je pokaral ter mu razložil, da | B |
deželi se je bil nenadoma razlegel glas, da je | umetnost | na svetu.Nekateri so rekli, da je bil razglasil | B |
natanko, odkod da je, kaj da je in čemu da je | umetnost. | Ali ker je posel imenitnikov, veljakov in učenjakov | B |
usekniti, da je namreč treba to novo stvar, | umetnost | imenovano, podpirati, pospeševati in razumno | B |
... Častita gospoda! Razustili so, da | umetnost | v deželi, ali da je vsaj že na meji.Tako se | B |
imenitnike in veljake porodilo vprašanje, kaj da je | umetnost, | kje da je in čemu da je.Kadar razrešimo ta vprašanja | B |
ta vprašanja po vesti in pameti, novo stvar, | umetnost | imenovano, umijemo, ostrižemo, počešemo in preoblečemo | B |
ne živi. Dokler nismo rekli in ukazali, da je | umetnost, | je ni bilo, je ne more biti in je ni.Da torej | B |
dovolj, da pijan študent razblekne in raztrosi: | Umetnost | je!Če se je porodila brez našega dovoljenja | B |
in poglavitno, da rečemo ter oznanimo: ali je | umetnost, | ali je ni, ali sme biti, ali ne!Razrešimo najpoprej | B |
hiše? Nismo še zapisali in oznanili, če je | umetnost | v deželi, ali če je ni -- pa sedi tam človek | B |
leti?“ Umetnik: ”Že pred tisoč leti je bila | umetnost | v deželi!“ Vsi odborniki planejo užaljeni | B |
ter izvolili odsek, da bi v bolečinah porodili | umetnost | ter jo nato po svojem treznem razumu vzgajali | B |
dolžnost. Pride človek ter pravi, da je bila | umetnost | že pred tisoč leti med nami!Zdaj vas vprašamo | B |
Odborniki: ”Ni bil!“ Predsednik: ”Ali je bila torej | umetnost | pred tisoč leti v deželi?“ Odborniki: ”Ni | B |
prikaže na pragu. Predsednik: ”Jaka, nesi ven to | umetnost! | “ Služabnik vzdigne umetnika v naročje ter | B |
starejše železne dobe), v katerem je cvetela | umetnost | znamenitih situl.30 Ta umetnost se je razvila | B |
cvetela umetnost znamenitih situl.30 Ta | umetnost | se je razvila še zlasti na območju kultur Alpskega | B |
temi so tudi tiste, v katerih se je razvila | umetnost | situl.Ta se začenja pravzaprav izven alpskega | B |
celotno Tirolsko in švicarski Engadin. Situlska | umetnost | na območju te kulture je imela svoje žarišče | B |
ga omenili, kaže v 5. stol. pr. Kr. na neko | umetnost; | ljudstvo tega območja je imelo tedaj še povsem | B |
predvsem za cerkveno, samostansko, redko za grajsko | umetnost, | ne pa za ljudski slog.Leseni in vezeni predmeti | B |
veka z renesanso (16. stol.) poživi ljudsko | umetnost, | zlasti po podeželskih cerkvah, ki 47 St. Vurnik | B |
zlasti v 69 G. Makarovič, Slovenska ljudska | umetnost. | Ljubljana 1981, str, 356. 359, 366, 368-9 70 | B |
prehoditi gozd od enega konca do drugega. „Kakšna | umetnost | je vendar v tem?Vsak otrok lahko to stori, saj | B |
da literatura lahko funkcionira samo še kot | umetnost, | ki pa - kot vemo - nima nobene funkcije. A | B |
zahtevno delo, da bi nas prestavil iz literature v | umetnost, | iz navideznega k življenju. Vendar nič lažjega | B |
za bogastvo umetnosti in so še slabotnejši. | Umetnost | je zanje literatura in sestavni del kulturnopolitičnega | B |
hlepenju po moči zapravljamo najsilnejšo moč, | umetnost | samo, ki je sposobna, da človek gleda nase in | B |
svojih dnevnikih in pismih. Dostojevski je | umetnost | pojmoval kot človekovo avtonomno dejavnost, | B |
dejavnosti ne obsegajo. S tem je Dostojevski | umetnost | že povzdignil na raven nečesa izjemnega, najpopolnejšega | B |
pa je trdil Dostojevski še nekaj drugega. | Umetnost | ni samo celovit izraz človeka, temveč tudi celovit | B |
dobrodelstva. To je popisal v knjigi Kaj je | umetnost, | ki naj bi bila obračun z njegovim dotedanjim | B |
gledano z vidika celotne zgodovine človeštva - | umetnost | odigrala pomembno vlogo v človekovem kulturnem | B |
Boga in Blakovim naziranjem, da sta Znanost in | Umetnost | le oblika moške agresivnosti, v kateri ženska | B |
svojih novih, petičnejših vernikov... Slikarska | umetnost | pa je bila zanje le slikarska umetnost, premalo | B |
Slikarska umetnost pa je bila zanje le slikarska | umetnost, | premalo neposredna in logična govorica, da bi | B |
svojo socialistično filozofijo, znanost in | umetnost, | ki pripravljajo temeljit prevrat: namesto nebeškega | B |
Sprijazniti se morajo s tem, da religioznost prinaša | umetnost | in prinašajo umetniki, duhovniki take in drugačne | B |
Dostojevskega, Balzaca in Stendhala je monumentalna | umetnost | devetnajstega stoletja, je ugotovil Thomas Mann | B |
Thomas Mann, ampak angleška, ruska in francoska | umetnost, | ne pa tudi nemška.To je namreč umetnost, ki | B |
francoska umetnost, ne pa tudi nemška. To je namreč | umetnost, | ki pripoveduje o spopadu posamez nikove svobode | B |
veliko. Podobno kot nemška začne tudi slovenska | umetnost | sprejemati urbanizirani svet šele z ekspresionizmom | B |
Bruno. Poznaš njegovo | Umetnost | fuge? Janez. | B |
Janez. Pred nekaj leti sem poslušal | Umetnost | fuge v Cankarjevem domu na orglah, bilo je | B |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 101 201 301 401 501 601 701 801 901 1.001 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |