umetnost (101-200)

na tiste samotne breze v izložbi. Tam prezeba	umetnost,	ubožni narod hodi mimo, ne ozre se na nedosegljivi	A
kdorkoli; osebe, mnenja, razsodnost, pamet,	umetnost	-- same postranske reči!Od začetka ni bilo mogoče	A
nami, ki se poznamo. Zunaj naj zastopa našo	umetnost	Berneker, doma Zajec; tako je vse v redu, čast	A
Štefan Poljanec je mislil na literaturo in	umetnost,	ko je ugledal lepoto; ni je užival kakor nezaslužen	A
nezaslužen božji dar. Da ni mislil na literaturo in	umetnost,	bi ne bil Štefan Poljanec, temveč pesnik in	A
ni slišal ničesar, mislil je na literaturo in	umetnost.	”Hej, Štefan!“ zakliče Jakob.	A
kako čudapolno življenje je še pred mano!	Umetnost	-- o, kako že hrepeni moja roka, kako že prekipeva	A
duše; mi pa smo to daljno deželo krstili za	umetnost,	za neutolažljivo hrepenenje po večni, zadnji	A
lepšega v ogledalu, zato si je bil izmislil	umetnost.	Da bi se opravičil pred samim seboj, je krstil	A
seboj, je krstil laž za fantazijo ... Jaz pa se za	umetnost	ne brigam veliko, hvalim Kobentarja in ne tajim	A
kakor zadnjič, ali da bi uganjali znanost in	umetnost,	ali pa nazadnje samo zato, ker nam je dolgčas	A
sonca samega. Ljudje so dolga tisočletja iskali	umetnost	in lepoto, našli so le megleno podobo njeno	A
kako se ravnajo drugod in kaj da je velika	umetnost!	“ Jakoba je globoko v srce zadela beseda o	A
rokodelstvu in o veliki umetnosti. ”Kaj ni bila	umetnost,	kar sem delal?“ je vzkliknil ves zardel.	A
kar sem delal?“ je vzkliknil ves zardel. ”	Umetnost	je bila!“ je rekel oče.”Ali bila je, kako bi	A
rekel oče. ”Ali bila je, kako bi dejal, domača	umetnost,	umetnost za nas in za žlahto.Pokaži svetu, kar	A
Ali bila je, kako bi dejal, domača umetnost,	umetnost	za nas in za žlahto.Pokaži svetu, kar zdaj imaš	A
svetuješ, kako da naj dela roka; toda, sin moj,	umetnost	ne živi v roki, temveč v srcu, v izkušnji in	A
ljubili bolj kakor svoje ljubice in bolj kakor	umetnost	samo.Kadar je stopil mednje, se jim je zdelo	A
tisto nevidno, nepopisljivo zarjo, ki ji pravijo	umetnost.	Komaj je stopil učitelj do Jakoba Jarebičarja	A
do dobe, od naroda do naroda, kakor je romala	umetnost	po svojih ovinkih in kolobarjih, ravnih cestah	A
žametnih jopičih, zaljubljeni v žensko in v	umetnost,	zato ker jim je bilo oboje nerazumljivo in nedosegljivo	A
nehvaležno ... Pridi sam ... in čuj: pokaži sam, kaj je	umetnost	in kdo je mojster mojstrov!“ Mraz je ležal	A
koleno z rokama in je narahlo sklonila glavo. ”In	umetnost!	“ Jakob je komaj slišal njeno besedo; stal	A
sonce ljubezen, niso nikoli ljubili; če je sonce	umetnost,	niso bili umetniki ... Zahvaljena, Melitta, da	A
”Kakor sem? Ali je to	umetnost?	“Jakob jo je pogledal osupel.	A
Jakob jo je pogledal osupel. ”Če je	umetnost?	Dodeli mi Bog, da bi te izklesal iz belega mramorja	A
kakor si, ti pa si me vprašala, če bi to bila	umetnost	...Spomnil sem se na tvoje vprašanje danes, ko	A
se pomeniva o veselejših stvareh ter pustiva	umetnost	in vse druge učene skrivnosti siromakom, ki	A
pa bodo ploskali), zdaj pa da je vsa njena	umetnost	golo spakovanje.In nazadnje so mi še pravili	A
imenujejo čednost; vsaka pesem, vsaka podoba, vsa	umetnost,	če je umetnost zares hlepenje po dovršeni lepoti	A
vsaka pesem, vsaka podoba, vsa umetnost, če je	umetnost	zares hlepenje po dovršeni lepoti; in tako ne	A
je svet - in početje svetá in početje moje in	umetnost	in lepota in znanost in vse koprnenje do onkraj	A
tako šaro in si se bahal: Jaz vem, kaj je prava	umetnost,	kaj je resnična lepota, toda vam, bebcem, ne	A
pametni. Usodno uro spoznati, kadar bije, ni	umetnost;	ampak slutiti jo prej, to je umetnost!“ Ugasil	A
bije, ni umetnost; ampak slutiti jo prej, to je	umetnost!	“ Ugasil je pipo s prstom, izpil je ostanek	A
kajbici, v kajbici! Zanimam se le ob nedeljah za	umetnost	in take reči, le ob nedeljah in praznikih ...	A
svojemu srcu si nisem upal reči: glej, to je	umetnost,	je lepota!Kaj veš, cestninar, kaj je lepota	A
zlagano, čisto beraško ponižnost. ”Kako bi sodil	umetnost,	ko si jo gledati komaj upam?Ti pa si učen in	A
nedeljah in praznikih, saj veš, se zanimam za	umetnost	... stopim v božji hram.Ali bi ne hotel, ali bi	A
saj veš - ženska! Ženske se ne zanimajo za	umetnost,	niti ne ob nedeljah in praznikih.Zanimajo se	A
naju od te ure druži - to žalostni paviljon za	umetnost.	Pa če bi bila krčma ali ječa, ali če bi bil obcestni	A
zdaj ne vem, če se je gnusoba res zanimal za	umetnost,	vsaj ob nedeljah in praznikih, kakor je pravil	A
... Kaj je veliko, mogočno, nadzemsko?	Umetnost,	lepota, dobrota, nebesa - malenkost!... Ali veš	A
da je vsa naša kultura, politika, znanost in	umetnost	sam humbug in švindel - da ni pristni Krištof	A
Objektivne umetnosti ni in je ne more biti, dokler je	umetnost	delo in dih človeka.Kdor je umetnik, kleše v	A
družinskem krogu in pustili pri miru mene in mojo	umetnost?	!Nikakor ne trdim, da bi bil pričel morda dvomiti	A
naš narod vse polno nujnejših potreb nego je	umetnost.	Umetniki so pri nas naivni in nerazsodni ljudje	A
da sem kradel jabolka za vodó - to je velika	umetnost	in več potrpljenja in vaje je treba zanjo, kakor	A
ste velik med mnogoterimi upi našega naroda!	Umetnost	... kaj bi še nadalje govoril? Vrhunec ... takorekoč	A
kulture! Jaz sem bil zmerom zanjo -- vse za	umetnost!	O, prijatelj moj, zavidam vam od srca!	A
si bil umetnik, jaz pa sem se navduševal za	umetnost	in za druge reči.Sedaj se več ne navdušujem	A
Nespametno in otročje je bilo, da smo posadili	umetnost	na previsok tron; ampak sivolasa, kašljajoča	A
Kaj umetnik -- kljub kamižoli in kravati! Kaj	umetnost	-- navdušenost -- ogenj -- donkihotski boj!	A
ničesar posebe; ko so posajali čisto, neoskrunjeno	umetnost	na prestol, kakor ga še ni imela, ter ji kadili	A
kje vse sladko koprnenje po paradižu in kje	umetnost?	Utonilo je vse v enem samem umazanem, do zadnjega	A
imamo prijetne goste -- literatura pride in	umetnost!	“ ”Če pride kdorkoli ... to se pravi ...“	A
govorico na predmete, ki so mu bili ljubši, na	umetnost,	poezijo, literaturo.Laskalo mu je, če je kdo	A
drugega ...“ ”Kaj mislite pustiti poezijo in	umetnost?	“ ”Čemu?	A
nikakor opisati, ob nji se neha moja in vsaka	umetnost.	Primerjati bi mogel to ljubezen kvečjemu z ljubeznijo	A
resničnega življenja. Resnično življenje je	umetnost,	in umetnost je niansa. Vsakdanjost s svojimi	A
življenja. Resnično življenje je umetnost, in	umetnost	je niansa. Vsakdanjost s svojimi kričečimi,	A
kričečimi, zlaganimi barvami ne trpi nians in ubija	umetnost.	Človek se pokori njeni nasilnosti ter ji daruje	A
miru. Tak je človek in politika, znanstvo in	umetnost	nosi na čelu pečat njegove usode in njegovega	A
ajstarejši cigan. »Zagodi, Marko, da spoznamo tvojo	umetnost.	« Marko je zagodel in je godel tako čudovito	A
mladost in zdravje, lepota, resnica, ljubezen,	umetnost,	vse, česar je z vročim srcem iskal po svetu	A
prijetno frizirane, da se je čudil, kako skromna je	umetnost	poetov.In srce mu je bilo lahko, kakor škrjanec	A
Saj to ni nobena težava, ne? In tudi nobena	umetnost,	ne?Denem jih v krop, zmolim en očenaš, tudi	A
PONIŽANA	UMETNOST	Bil sem v nekem gledališču, ko so igrali	A
najlepšega in najdražjega. Ti ljudje so vzeli	umetnost	v svojo službo in kadar poželé svojim živcem	A
v prvi vrsti zategadelj, ker so si podredili	umetnost	tisti debeli ljudje, ki rabijo to ”cvet kulture	A
naloga in vsa dolžnost umetnosti; to je tista	umetnost,	ki je ”sama zase“. Ti ljudje, ki so jo vzeli	A
tistimi visokimi idejami, katere ne spadajo v	umetnost;	- zakaj umetnost je ”sama zase“.Narodu je treba	A
idejami, katere ne spadajo v umetnost; - zakaj	umetnost	je ”sama zase“.Narodu je treba budalosti, literarnih	A
došel. Zakaj povedal sem, da rabijo ti ljudje	umetnost	iz iste potrebe in v isto svrho, kakor črno	A
v isto svrho, kakor črno kavo ali smodko. Ta	umetnost	je torej ”sama zase“, ta umetnost je ”za nas	A
smodko. Ta umetnost je torej ”sama zase“, ta	umetnost	je ”za nas“. Tako so jo ponižali.	A
da je v teh dveh besedah - namreč ženska in	umetnost	- obsežena vsa nevarnost za slovensko mladino	A
vsemu narodu zasluge Petrove za našo znanost in	umetnost,	za literaturo in politiko, kakor tudi za napredek	A
nedosežno nebeško glorijo je gledal na tisto tujo	umetnost,	ki bi se ji veselo zasmejal, če bi ji stopil	A
življenjem svojim kradeš slovensko literaturo in	umetnost!	Vse tvoje življenje je plagiat!	A
mladino - to še gre za silo. Ali kar malo cika v	umetnost	- zastonj, izgubljeno!Zapravljen denar!	A
ki si nikoli ni mogel razložiti, čemu da je	umetnost	na svetu.Gorko mu je bilo od radosti, kadar	A
Čemu to življenje, kam gre? Kaj je moja	umetnost,	komu koristi? Sovražim jo iz dna srca ... danes	A
pometal na dvorišče. Med vsemi krušnimi posli je	umetnost	najostudnejši posel: človek razkazuje svojo	A
da bi globlje mislil in da bi bila njegova	umetnost	večja, od cestnega praha in kavarnskega dima	A
najhujše sorte? Če so vsi umetniki meni enaki, je	umetnost	pisan plašč na gnilem telesu gobavca!“ Velikokra	A
kakor umotvor: največja enostavnost je največja	umetnost,	največja jasnost je največja skrivnost!“	A
ženske so le tiste, ki so iz ljubezni napravile	umetnost.	Doslej sva glodala le pošteni in pusti vsakdanji	A
uživala žalosten diletantizem ... oglejva si še	umetnost!	“ ”Kdo bi ti bil prisodil tako učenost!“ se	A
nisem umetnik in ki tudi ne vem, čemu da je	umetnost	na svetu, še jaz sem pisal verze, ko me je vino	A
bilo razgretih; a nato je prešel razgovor na	umetnost.	Prepirali so se večidel samo literati o različnih	A
In danes! Kako prelepo se je razvila naša	umetnost,	kako visoko smo se povzdignili v različnih strokah	A
se povzdignili v različnih strokah znanosti.	Umetnost	in znanost: - to sta dva cvetova, ki pričata	A
Uradnik je branil užaljen in ogorčen ”narodovo“	umetnost;	ko ga je Slivar prašal, kakšna so znamenja te	A
roko za njim: ”Glej, Slivar, to je narodna	umetnost!	“ Slivar je nekoliko postal; za hip ga je	A
mnogo, zakaj kiparstvo, blagorodje, je draga	umetnost	...Zadolžil sem se bil tudi zelo, in ostane mi	A
in ti se zvijaš: - o gotovo, na vsak način ...	umetnost,	zvezda na obzorju človeške omike ... toda, oprostite	A
niti svojega življenja, kako naj bi imeli svojo	umetnost?	Nič svojega nimamo, hlapci smo povsod!	A
niso brigali za domačo politiko ali celo za	umetnost;	nekateri so že deloma pozabili na slovenščino	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani