nova beseda iz Slovenije
omenjena nevezanost ali neangažiranost, ki pa jo | umetnost | vsekakor mora vsebovati, da nas zaveže za tako | B |
dragocenost umetnosti, se pravi za zahtevo, da bodi | umetnost | delo dragocenih, umsko bogatih in visokih osebnosti | B |
osebnosti, smiseln in važen. Kajti samo taka | umetnost | nas lahko prevzema in nam odpira nove pokrajine | B |
Str. 71 | UMETNOST | in PROSTI ČAS Piramida! | B |
morali skrivati pred tirani. Sicer pa da gre za | umetnost | oplemenitenja človeka, ki izhaja iz ljubezni | C |
voditeljev strah, da bodo nemški jezik, znanost in | umetnost | zanesli svobodo in razsvetljenost v deželo ter | C |
Gottscheer Bote. Krščanskosocialna jezuitska | umetnost | je zavedla duhovščino in sejala razdor med Kočevarje | C |
ERNEST ŽENKO Totaliteta in | umetnost: | Lyotard, Jameson in Welsch Jezikovni pregled | C |
za to, da v problematiko totalitete vpeljemo | umetnost. | Druga naloga pričujoče razprave je torej osvetliti | C |
celovitost in harmonijo razbil, umetnik (ali | umetnost) | pa mora v prihodnosti to celovitost in harmonijo | C |
se zastavlja vprašanje, zakaj nastopa ravno | umetnost | oz. umetnik v funkciji totalizacije?Nemara zato | C |
trenutku zgodovine - tudi dandanes. Totaliteta in | umetnost: | iz 20. v 21. stoletje Pred nami je druga knjiga | C |
seveda, ob totaliteti gre avtorju ponovno za | umetnost, | za dejavnost in proizvod, ki sta bila v preteklem | C |
Z]astavlja se vprašanje, zakaj nastopa ravno | umetnost | oz. umetnik v funkciji totalizacije?Nemara zato | C |
napačno razumljeno Lyotardovo izjavo o tem, da je | umetnost | najprej postmoderna in šele nato moderna.Posveti | C |
avantgardne. Kot zapiše Ženko, vloga, "ki jo ima | umetnost | [pri Lyotardu], ni v reprezentaciji totalitete | C |
se torej pri Welschu ne nanaša neposredno na | umetnost, | zato pa v polju kulture zagotavlja celovitejši | C |
zato, ker ima v njih izjemno pomembno vlogo | umetnost | ter tako neposredno govorijo o umetnosti in | C |
Lukácsu mogoče poiskati, ni pa jih mogoče doseči. | Umetnost | je pri tem neko posebno območje, v katerem je | C |
je bila, posledično, izgubljena." Čeprav | umetnost | lahko ustvari simulaker celovitosti, pa Lukács | C |
vsebino sprostilo v formo, je s tem postalo čista | umetnost. | " Lukácsa pri umetniškem delu zanima predvsem | C |
zgodovino je zamenjal heglovski pogled, v katerem je | umetnost | izraz objektivnih zgodovinskih idej.Kantovo | C |
začetka in konca. (Poznejši vnos časovnosti v | umetnost | že nakazuje razpad te zaključene družbe in konec | C |
takšno družbeno totaliteto, se Jameson obrača na | umetnost | oz. razmišlja o nekakšni "novi estetiki", ki | C |
Lyotard konkretno stavi predvsem na avantgardno | umetnost, | ki naj bi bila najučinkovitejši način produkcije | C |
le znanje in znanost, tudi za tehnologijo in | umetnost | je značilno, da sta vstopili v novo dobo, v | C |
znanost, nas zanimajo posledice, ki jih ima za | umetnost. | Postmoderno stanje je predvsem nekakšna sociološka | C |
družbah, tako da o posledicah tega "stanja" za | umetnost | več izvemo drugje.V članku z naslovom "Odgovor | C |
tmodernim v umetnosti. "Imenoval bom moderno tisto | umetnost, | ki posveča svoje 'male tehnične ekspertize' | C |
Vendar pa je pojem stavka tisti, ki povezuje | umetnost | s filozofijo, kajti tako kot filozofija išče | C |
pravila, kako en stavek sledi drugemu, tudi | umetnost | išče svoja lastna pravila.S tem pa umetnost | C |
umetnost išče svoja lastna pravila. S tem pa | umetnost | (Lyotard ima v mislih predvsem slikarstvo) postane | C |
6. | Umetnost | kot kritika totalitete 6.1. | C |
6.1. | Umetnost | in filozofija Pri Lyotardu je odnos med umetnostjo | C |
v poznejših delih (po "postmodernem obratu") | umetnost | in filozofija nastopata na isti ravni.Ko govori | C |
umetnostjo in filozofijo. Skratka, da imata | umetnost | in filozofija skupno bistveno lastnost, ki je | C |
lastnost, ki je tesno povezana s totaliteto: tako | umetnost | (postmoderna, avantgardna) kot filozofija (spet | C |
Če je za postmodernega Lyotarda značilno, da | umetnost | in filozofijo pojmuje kot enakovredni dejavnosti | C |
nasprotuje tem družbenim oblikam. Kot takšna ima | umetnost | za Nietzscheja privilegirano afirmativno in | C |
privilegirano afirmativno in obenem razdiralno moč. | Umetnost | Nietzscheju pomeni več kot resnica, kajti umetnost | C |
Umetnost Nietzscheju pomeni več kot resnica, kajti | umetnost | je zanj edina vzvišena sila, ki nasprotuje vsakršni | C |
nevarnost, ki jo Carroll vidi v tem, da "bo [ | umetnost] | pričela prevzemati nase prav tiste značilnosti | C |
umetnosti kot sredstvu v boju za resnico, bo ta ista | umetnost, | ko bo postavljena kot 'suverena in univerzalna | C |
redu potlačeno". Lyotardova trditev, da je | umetnost | "ontološko zunaj" družbenopolitičnega univerzuma | C |
tistim njenim oblikam, ki počnejo to, kar naj bi | umetnost | počela.Za Lyotarda pa je "to, kar umetnost počne | C |
umetnost počela. Za Lyotarda pa je "to, kar | umetnost | počne - kar bi morala početi - vedno razkrinkavanje | C |
nadomestili politične ali vse druge, temveč mora biti | umetnost | (določena oblika umetnosti) način odstranjevanja | C |
stranjevanja vseh mogočih idealov. V tem smislu ima | umetnost | vedno dvojni in protislovni status.Po eni strani | C |
raven transcendentnega ideala ali absoluta. | Umetnost | mora torej biti hkrati transcendentna in kritična | C |
transcendentna in kritična, apolitična in politična, | umetnost | in antiumetnost. Ontološka "zunanjost" umetnosti | C |
bi [Lyotard] hotel natančno določiti, kaj je | umetnost | in kako deluje, bi bilo njegovo privilegiranje | C |
jezika, vendar je prepričanje, da mora biti | umetnost | nekaj "zunanjega", česar ni mogoče podrediti | C |
temveč je filozofija v enakem položaju kot | umetnost. | Tako ena kot druga morata zagovarjati posamezno | C |
značilnosti prave umetnosti. Povedano drugače, | umetnost, | ki jo zagovarja in ceni, mora biti po njegovem | C |
značilnostmi, kar posledično pomeni, da je taka | umetnost | vedno tudi že kritika totalitete.Vse te značilnosti | C |
namreč bistveno za to, kar imenuje avantgardna | umetnost. | "Avantgardni slikar se čuti predvsem odgovornega | C |
temveč njena reprezentacija. Vloga, ki jo ima | umetnost, | ni v reprezentaciji totalitete, temveč v tem | C |
filozofije ga je začela v tem času zanimati tudi | umetnost | in razmišljal je celo o študiju na akademiji | C |
razmišljal je celo o študiju na akademiji za likovno | umetnost. | Naposled se je kljub vsemu odločil za študij | C |
se torej pri Welschu ne nanaša neposredno na | umetnost, | zato pa v polju kulture zagotavlja celovitejši | C |
totalitete. Ta ni v neposredni navezavi na samo | umetnost, | zato se njegovo načelo transverzalnega uma, | C |
oziroma mitološkega izražanja, saj v novejšem času | umetnost | vedno bolj povezujejo z mitologijo in kultnimi | C |
lovu ali povečali plodnost. Mladopaleolitska | umetnost | iz jam obsega slike, gravure in kipce.Na stenah | C |
Gončarov, 1970). Neolitska vzhodnošpanska | umetnost | v barvah upodablja tudi stiliziranega človeka | C |
miselno obvlada, bo prej ali slej tudi naredila ( | umetnost | je pri poseganju v stvarnost včasih precej nebogljena | C |
ozvezdji "dialektike modernizma" vodila še ena pot. | Umetnost | bi se lahko tudi kar najbolj strogo utemeljevala | C |
uminativno "ozemljenem" polu ustvarjalčeve osebnosti. | Umetnost | imaginacije - ki bi preprečevala izrojenje v | C |
ne smemo imeti. Biti jaz je danost - biti ti | umetnost. | Ampak slednjo je že pred davnimi časi obsodil | C |
bizantinski stil sta prevzeli tudi arhitektura in | umetnost. | Drugo bolgarsko cesarstvo | C |
Avtotanatografija Avto-ikonična | umetnost | Telesna nesmrtnost | C |
iz Laclosovih Les Liaisons dangereuses, ki je | umetnost | pretvarjanja razvila tako rekoč do popolnosti | C |
own self, njegov lastni jaz. Avto-ikonična | umetnost | Po Benthamu je utečeni odnos do telesa po smrti | C |
bili več potrebni." Skratka, avto-ikonična | umetnost | bi ustvarila "podobe, popolnejše od tistih, | C |
prostoru in kozmosu. V poglavjih sem raziskovala | umetnost | in iz nje izbrskala znanost. Knjiga je nastajala | C |
Gvineji, ki ne poznajo pisave, a zato njihova | umetnost | ni nič manj raznovrstna in estetsko visokokulturna | C |
Abrahams celo trdi, da se folklora in visoka | umetnost | ne razlikujeta dosti v izraznih sposobnostih | C |
Zdi se mi, da pisanje oziroma katera koli | umetnost | ni odvisna od dejanja volje, temveč je spontano | C |
katerega se literarno delo materializira kot | umetnost | (saj obe pripadata umetnosti besed).Meni, da | C |
Kot je posplošitev tudi trditev, da je ljudska | umetnost | samo tradicionalna in neinovativna. Resnica | C |
poteze mita, mitski elementi bodo odločno vdrli v | umetnost | in skozi njo sodelovali v tvorjenju norm obnašanja | C |
literaturo in po Mozartu z opero Don Juan v glasbeno | umetnost. | Prim. Petzoldt 1968.) | C |
da knjiga ne bo prehitro splesnela, saj je | umetnost | njeno kvasovno vezilo. Predvsem pa si želim | C |
ki se mu zdi najskrivnostnejša in najmočnejša | umetnost. | (Glej še črtico Melodija 1914.) | C |
Če pa služkinje ni imela, pa gospa ni bla." | Umetnost | je imela v njihovem življenju navadno pomembno | C |
osebna in civilna moralnost, izobraževanje, | umetnost | - predvsem glasba -, poštenost, delavnost. | C |
konteksta - Slovstvena folklora kot znanost in kot | umetnost | - Slovstvena folklora v domačem okolju | C |
po osvoboditvi se je gledalo na tradicionalno | umetnost | kot na sprejemljivo možnost razvoja ustvarjalnih | C |
razvoju umetnosti sploh, s čimer se je razumela | umetnost, | gojena v najvišjih krogih visoko razvite evropske | C |
folklorističnega, namreč likovno t.i. ljudsko | umetnost. | V okviru umetnostnih panog je to edini primer | C |
pomeni zbirnega pojma za pesmi, ampak besedno | umetnost | v celoti.Ali uporabljata isto zvezo v ožjem | C |
razsežnost, ko ga poimenuje kot ljudsko besedno | umetnost, | ki jo samozavestno razmejuje od literature: | C |
razmejuje od literature: "Čeprav je ljudska besedna | umetnost | večkrat sprejemala od literarne umetnosti, vendar | C |
svojem delu nujno upoštevati ljudsko besedno | umetnost | kot nekakšen temelj literarne, koristno pa je | C |
ustno slovstvo" ali sinonimna "narodna besedna | umetnost" | , nato ostane le še "ustno slovstvo v zgodnjem | C |
umetnostne kategorije človekove kulture: besedna | umetnost | - bodisi v proznih, pesemskih ali dramskih stvaritvah | C |
vezana plesna ter likovna ali upodabljajoča | umetnost | v najširšem smislu.V skladu s tem ne govori | C |
si temu primerno kroji tudi svojo samobitno | umetnost | v gibu, govoru in zvoku ...Če bomo gledali na | C |
Revnost primerov, ki bi presojali likovno | umetnost | kot eno od panog folkloristike, samo potrjuje | C |
tenkočutno loči na eni strani "kmečko in ljudsko | umetnost" | in na drugi "folklor".V študiji o slovenski | C |
za dotlej toli zaničevano kmečko in ljudsko | umetnost | ter folklor." 4. | C |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 301 401 501 601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |