Glej, poznal sem pesnika, ki gaje bil poslal sam Bog med nas. Za lepo število klafter je stal nad nami vsemi - o filistejcih še ne govorim ne - in vendar mu je ostala v srcu poštena porcija slovenske ponižnosti; najboljših svojih stvari ga je bilo sram in kakor v samo nedosežno nebeško glorijo je gledal na tisto tujo umetnost, ki bi se ji veselo zasmejal, če bi ji stopil naravnost pred nos. To je bil on, zdaj pa si misli filistra!«