nova beseda
iz Slovenije
Ciril Kosmač: Balada o trobenti in oblaku, poved v sobesedilu:
Kajpak, kajpak, svet še ni ves raven in gladek, vsakdanje življenje je še zmeraj nevsakdanje burno in pisano, junaško in strahopetno, bridko in sladko - toda človek se kljub temu, in nemara tudi zaradi tega, le rad premakne nekam drugam; tudi v fantastiko, čeprav mu včasih šele tam prav vzdrgeta in zledeni srce, zakaj fantastika je čudno, čudno in prečudno zrcalo, ki pa kljub vsemu ne kaže in ne more pokazati nič drugega kakor prepesnjeno podobo našega lastnega zunanjega in notranjega sveta... O, tudi tukaj ima dialektika svoje prste vmes! Ne uideš ji!
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani