strah (301-400)

ne bi prinesel zadnje tolažbe, temveč zadnji	strah.	« »Je‐e‐ernejček, kaj le govoriš! ...«	A
Zato so trdile, da bi mu bilo treba pognati	strah	v kosti, preden pride do nesreče. Hotejec se	A
polno likerja in poljuboval. Sedaj ga pa je	strah.	Vsakokrat, ko je Peter ljubil, ga je bilo strah	A
Vsakokrat, ko je Peter ljubil, ga je bilo	strah.	Peter je mislil.	A
dekletu dal poljub, v tujini, daleč od doma.	Strah	me je. Vse stene se reže vame.	A
dvanajstsedežni, odprti policijski avto, ki je bil	strah	in trepet vse doline.V njem so vzravnano sedeli	A
Drejc!« vpije vsa iz sebe.	Strah	in obup ji lomita obraz. Bichi se sunkovito	A
drdranju brzostrelke, se mešajo napor, bes in	strah	... »Drejc!« strahotno zavrešči Dragarica	A
polzela po licu, v duši pa sta mi vrela jeza in	strah.	Starejši agent me je ozmerjal s telebastim barbarom	A
Nikdo, nihče! Polastil se ga je neizrečen	strah,	mrzel pot mu je oblil čelo.Roke je imel vse	A
ljudje trepetali pred peklenskim ognjem. Ta	strah	je popustil.Premislijo naj, prečastiti, in naj	A
Teži. In	strah	me je.Zdi se mi, da se mi bo nekaj strašnega	A
razvlečeno sluzasto ugodje vsepovsod. Se kdaj zaleze	strah	v ta tolsti obraz?Čuti kdaj strah v prsih, bolečino	A
kdaj zaleze strah v ta tolsti obraz? Čuti kdaj	strah	v prsih, bolečino, praznino tam notri?Še v takem	A
podganjih gostilniških lukenj prihaja ta zrak, ta	strah,	ko nikoli ne vemo kdaj. -	A
Asiški Trantura, reče Pavel Vatovic, kako te je	strah,	groza ti jaše na tilniku. -	A
Ga grabijo za špeh. Čurimurce	strah	popade.Strah popade.	A
Čurimurce strah popade.	Strah	popade.Teroristi so najhujši.	A
njene visoko trenutke, za prastare stvari, za	strah	zemlje, za temno postavo v prazni noči, za revščino	A
Tekel je, strašna viharna noč je bila in malo	strah	ga je postajalo.Noge so se mu ponekod skoraj	A
hudobija, da se jim v prsih naseli sovraštvo in	strah,	nevera in nejevolja. Zdrava herezija, ki čisti	A
zaganja z verige. Kot kakšen neznan in zvedav	strah.	TAHI JE V STUBICE SPRELUKNAL TRI DEVICE KAJ MUŽI	A
nevarnosti na samotnega popotnika, ozira se, neznan	strah	za njim, živčnost, tesnoba v prsih, v tem kraju	A
ves čas nad hišami, nad strehami neznano zlo,	strah,	tesnoba.ZACOPRAL NAM JE ORSAG COPRNJAK SEH COPERNJAČ	A
COPRNJAK SEH COPERNJAČEK. Kot neznano zlo, neznan	strah,	temna prikazen na strehi, sence in šum, kot	A
gledala, ko dvoje oči, neznano zlo nad strehami,	strah,	temna prikazen na strehi, sence in šum, spoj	A
kakor poprej pri telefonu. Nemara ga je bilo	strah,	prav zares ga je bilo.Strah ga je bilo, je rekel	A
Nemara ga je bilo strah, prav zares ga je bilo.	Strah	ga je bilo, je rekel, skoraj bi me postalo strah	A
Strah ga je bilo, je rekel, skoraj bi me postalo	strah,	ko kar naprej sedite tu in nič ne rečete.Nič	A
rekel Pavel Vatovic, bled v obraz, in čuden	strah	se mu je dvignil od želodca proti goltancu.	A
prepaden in prestrašen, velikana pa je njegov silni	strah	še bolj razjaril.Stopil je k njemu in ga začel	A
cinični nasmešek od zgoraj, čisto nič ga ni bilo	strah	uglednega moža, pred katerim bi se marsikateremu	A
Pot v Augsburg. In še enega: Delumeau:	Strah	na Zahodu.Zjutraj, ko se zgodnja in medla sončna	A
dobro razume, da ji je zdaj nepreklicno jasno:	strah	ga je.Ne razume o tujstvu, saj je že leta med	A
kot da se bo vsak hip nekaj zgodilo. Njegov	strah	je globok, naseljen je v živčevju telesa, v	A
- Da vas ne bo	strah,	je rekel in se nasmehnil med tistimi sencami	A
strupen vetrc ponoči. Skratka, ni bilo lahko in	strah	ni bil majhen, kadar se je grozna bolíja pripravljala	A
hudiča v prsih, požene klice urokov iz krvi,	strah	zalezen v kosti.Zdaj, zdaj bo začel znova, zmeraj	A
so svojo mater dovolj trdo maščevali in njen	strah	ter bolečine poplačali, saj so vse storili pred	A
poštenih otrok ni mogla razumeti, da jo je bilo	strah,	ko je njegov temni in hudi obraz gledala?	A
je bilo že prepozno za dvom in pomislek, za	strah	božji, zdaj je roka že čutila vlažno in mehko	A
takšna množica tulečih zverin. Ali je bil kriv	strah	pred nočjo na samem v planini, ali so bili krivi	A
vlačile lisice po gozdovih, kot bi ga poplačalo za	strah	obeh noči, se je zdaj znenada razjasnilo. Posijalo	A
dol? Ali si kreten ali pa so ti tako nagnali	strah	v rit, da še pisniti ne upaš.Ena gor ali dol	A
in kaj hočejo oblastni možje. Nekdo je svoj	strah	v prsih tiščal in si pravi izgovor izmišljal	A
noč, sicer namenjena izdatnemu počitku, bodisi	strah	in ponižanje, ki so jim ga prizadejali ti zelenci	A
tako dobro zavarovano kolono, vendar jih je	strah	pred njimi večkrat zadržal v kakšnem kraju dlje	A
njegovi nekje molčijo in jih duši tesnoba in	strah	pred jutrišnjim dnem.Ko v obcestni krčmi bolščijo	A
po hrbtenjači je šlo mrazljivo pronicanje.	Strah.	Strah je stekel po telesu in skozi misel.	A
Strah.	Strah	je stekel po telesu in skozi misel.Sedla sta	A
spenja napetost, ki ga iz nič spočenja panika in	strah	in čudne bolezenske klice v duši teh oblaznelih	A
to od vlage razkvašeno samoto sta ga pognala	strah	in beg, samodejno delovanje telesa je našlo	A
Kakšne misli v tem jutru.	Strah	pred obnovo?Pred nočjo, ki je za menoj?	A
zatolkla tistega nesrečnega možiclja? Kakšen	strah,	kakšen nori strah jih je gnal v tisti divji	A
nesrečnega možiclja? Kakšen strah, kakšen nori	strah	jih je gnal v tisti divji, strašni, neusmiljeni	A
smrti bo naganjal poštenim in pobožnim ljudem	strah	v kosti. Šel je noter, da bi se natančneje	A
Ni čudno, da so zagnali tak hrup.	Strah	jih je gnal vkup. Spomnil se je svoje trgovske	A
To je bilo.	Strah	jih je gnal nadenj.Zdaj je pravi capin.	A
Prestopal se je sem ter tja in vohljal.	Strah	ga je, tudi njega je strah. Neskončno dolgo	A
tja in vohljal. Strah ga je, tudi njega je	strah.	Neskončno dolgo je miroval.	A
Drugod ne. Drugod je velik	strah.	Na razpotju, pod križem, kdor pride sem v nočni	A
noči za Johana Ota ni bilo mirnega trenutka.	Strah	mu je za vratom sedel.Brez prestanka sta se	A
stran 239 . / okni, kjer jih nekakšen kužni	strah	tišči, v tem mestu je znenada začutil v sebi	A
nekdanje moči. Naj bo bolezen, je rekel, naj bo	strah,	naj bojo težki časi, toliko bolje, toliko lažje	A
sebe. Zadaj za hišami je tolklo morje in nekak	strah	in nekak bes je čutil, naraščanje gneva v prsih	A
- Si videl, kako jih je	strah,	je šepnil oni.Obsedno stanje je zunaj.	A
Obsedno stanje.	Strah	jih žene, zato nas gnjavijo. Ni imel občutka	A
gnjavijo. Ni imel občutka, da bi bilo koga od onih	strah.	Prav mirni in zbrani so se mu zdeli.	A
bi vse vedeli in vse razumeli. Ni jih bilo	strah.	On pa ga je čutil pod kožo in on ni ničesar razumel	A
njihovo mesto s struparskimi nameni sejat zmedo,	strah	in norost med ljudi. Četrtič.	A
ladji. Zdaj so se bali vsi, vsem je gnezdil	strah	v očeh, kapitanu in komitom, trgovcem in oskrbovalcem	A
To je bil čudež.	Strah	pa je ostal.Zdaj je bilo jasno: ko pride ladja	A
piratske ladje in nevarne čeri, zdaj, zdaj je	strah	žrl in grizel od znotraj.Počasi je najedal,	A
zvezdami ali med galebi, ampak ne bojo me stolkli.	Strah	je neznano kam odplaval z vodnim pršcem.Ni se	A
in grčala vanj. Oči mu je vleklo noter, nori	strah	je mladiča potegnil skupaj. Ni ga končal	A
zmeraj bolj so se širile njene zenice. Nekakšen	strah	se je naseljeval tam notri v temni očesni votlini	A
Poslušaj, je rekel Johan Ot. Kogar je	strah	in kdor ždi, tistega bolezen popade.Spet ga	A
drgetala. . / . / stran 319 . / Tudi njih je	strah.	Tudi v železni steni nabijajo veliki udarci srca	A
tam nekje na sredini, je zbesnelo. Togota in	strah	sta se prelila v nenadno blaznost.V trebuhu	A
vendarle zaustavil korak. Gledal je in neki	strah	mu je lezel z drobovja v grlo.Med cunjami in	A
vračal od svojega dekleta. Zdaj jih je popadel	strah	in prav lahko se zgodi, da bo kdo spet živ grizel	A
skrite kotičke, kot bi jih preganjal strašen	strah.	Eni so bljuvali, drugi so zasmradili ozračje	A
maščobno tkivo, ki bo zdaj zdaj popustilo. Nekak	strah	ga je popadel in tesnoba v prsih.Kdaj že, je	A
strah ga je popadel in tesnoba v prsih. qqqqq	qqqqq	qqqqqOdtaval je okrog hiše in temna senca se	A
vodi. Vsadili so mu tudi globok in nepremagljiv	strah	pred zobozdravnikom.Kadarkoli je pomislil na	A
se smeje, vojna bo. Njegovega učitelja je	strah.	Joyce reče, da bo odpotoval.	A
učitelj zdaj nima nobenega opisnega poželenja,	strah	ga je, pobegniti hoče, nazadnje pobegne.Njegov	A
sedeminštirideset, se ne smeje. Tudi njega je	strah,	tudi on bi pobegnil.Vendar nima kam.	A
zdaj je tukaj v njeni telesni bližini in ni je	strah.	Molči nočni človek, človek iz teme in molka.	A
človek iz teme in molka. Moralo bi jo biti	strah,	sama je v sobi, to noč sama v hiši, namesto	A
sveče, preklinjali so in zmeraj bolj jih je bilo	strah.	Kajti v hlevih in svinjakih sredi vasi, pod njihovimi	A
mize pod črnim stropom, že od vesper so svoj	strah	zalivali z žganjem, poklicali so oskrbnika dolinskega	A
namenjeni daleč, zelo daleč, da jih je mogoče	strah	ali jim je vsaj tesno pri duši ob misli na neke	A
toploto pesmi in svetlobo oddaljene skrinje lajša	strah	in polni upanje, ki raztaplja surovo in težko	A
Kakšne misli, kakšne misli v tem jutru, to je	strah	pred grehom, strah iz greha, globoko v vzgoji	A
misli v tem jutru, to je strah pred grehom,	strah	iz greha, globoko v vzgoji, globoko v glavi	A
tudi ona hoče, kot je bilo v snu, ko jo je bilo	strah,	in kakor je zdaj, ko je prav in dobro, ko nič	A
tam je bil nebeški ženin in Katarino bi bilo	strah	takega ženina.Sama skrivnost samostanskega življenja	A
deželah jih čaka tudi pokrajina, katere ime vzbuja	strah:	Črni les.Nemške dežele človeku že same od sebe	A
Nemške dežele človeku že same od sebe vzbujajo	strah,	kaj šele pokrajina s takim imenom: Črni les	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani