star (201-300)

ga je bilo sram samim pred sabo. Saj je bil	star	že osemnajst let.Da, osemnajst let.	A
nitjo našit na ovratniku. Nadzornik je bil	star.	Vzel je kos papirja in vprašal:	A
sedel k veliki mizi. Oče mu je vrgel v naročje	star	suknjič in zamencal: »Razparaj!«	A
pustil pri miru. Saj zdaj je bil Fratnik že	star	in razočaran nad življenjem.Hujšal je, kakor	A
vztrajno valjal po pepelu na ognjišču kakor	star	maček, odkrival piskre in segal v vsako posodo	A
in sprožila, da je v polmračno izbo zahrumel	star	valček. »Venc!« je rekla in se naslonila	A
je Venc bal, kdaj se bo zrušil sam vase kakor	star	sod na soncu.Potem je bolečina počasi prešla	A
da je pri priči vstal, skesano priznal, da je	star	in trapast, ter naglo izginil na seno, ker se	A
indvajsetega leta,« je tiho povedal. »Takrat je bil	star	petindvajset let.Pozimi se je bil vrnil iz ruskega	A
skale, naj še naprej grebe zemljo in živi -	star	je, njegovi otroci bodo zrasli in razumeli naš	A
zvijati svoje zavaljeno telo in hlastati z gobcem.	Star	je že, njegova ušesa so vsako leto bolj načipkana	A
vas resnično spi. Cerkovnikov petelin je bil	star	in moder petelin. Svoje dolžnosti je opravljal	A
izginila, se je pokazalo drugo živo bitje.	Star	in težak konj na travniku za cerkvijo.Uzdo je	A
govori, rusko ali kaj vem kaj. Potem pride neki	star	duhovnik in jo odpelje.Ampak ženska se naslednji	A
kot more stari gospod presoditi. Mladenič je	star	petindvajset let, za njim so leta življenja	A
Anselmo, po katerem je Anselmo dobil ime, je bil	star	veleposestnik.Ob vsem svojem bogastvu je bil	A
delati najmanjših skrbi. Ob njej je pogosto	star	duhovnik v svojem črnem oblačilu in okornih	A
Tujec, zakliče Gojmir.	Star	je trideset let, tujec je med njimi in vse skupaj	A
Neisse res čarovnice. A to so vedeli, to je bil	star	in znan podatek.Od njega so hoteli vse kaj drugega	A
je rekel Adam. Kaj veš, da je ta papir zelo	star?	In veš, da danes spet gorijo grmade zaradi takšnih	A
Hudodelca so sunili na voz, ki ga je vlekel	star,	krevsajoč mezeg.Eden od sodnikov se je vzpel	A
dvorano: stojita ob oknu njegove tržaške sobe,	star	je dvajset let, zunaj množica vpije in meče	A
prvi dan ta moški, kakšnih petintrideset let	star,	ta še zmeraj samski nečak barona Windischa paradiral	A
Komposteli, ta naj tudi gre, moški ali ženska,	star	ali mlad, bosta rekla, prvi in drugi bosta tako	A
reči se godijo na svetu, zakaj ne bi bil človek	star	sto, pravzaprav več kot sto let, čeprav jih	A
Ptuja, to je očak Tobija, znamenit po tem, da je	star	najmanj sto trideset let, raje več.Štejte svoje	A
pokimali, potem pa je očak Tobija, ki je bil zelo	star	in je doživel mnoge stvari, nekatere pred dvesto	A
koadjutor Pablo praska z motiko po gredicah,	star	je že, z njim je mogoče govoriti o umetnosti	A
kako se v resnici piše, pa tudi ne, koliko je	star.	Svoj delež krivde brez dvoma nosi tudi mestni	A
očitna laž, da je neki romar, neki oča s Ptuja,	star	sto petdeset let in da je bil celo v Sveti deželi	A
pametno hčer, ampak dejstvo je, da je oča s Ptuja	star,	kolikor je pač star. Romarji pristanejo na to	A
dejstvo je, da je oča s Ptuja star, kolikor je pač	star.	Romarji pristanejo na to, da je s trditvijo	A
ljudje mislijo, da je tisti divji starec res	star	toliko, kakor mislijo, in nemara še več, potem	A
vprašanja o tem, kdo je začel, kdo je koliko	star	in kje je že bil, in navsezadnje tudi o tem	A
ne bo več dolgo, papež Benedikt je prav tako	star	in bolehen, tudi on zna umreti, in kaj bo potem	A
križem po brlogu. Poleg umivalnika je stal	star	štedilnik in na njem nekaj loncev.Vse skupaj	A
ožganega in kadečega se mesa. Tudi takrat, ko bo	star	in bo nosil sivo, nekoliko razmršeno filozofsko	A
zasledovalcem, zasliševalcem, sodnikom. In ko bo zelo	star	in ko bo čakal na svoje štiri poslednje reči	A
nekem motelu v Iperwallu, v Iperwallu je bil	star	romarski hospic, zdaj je motel, potem letijo	A
zapornica smeha. Stara gospa je imela glas kot	star	gospod.Imam bariton, je včasih rekla in prodajalka	A
vsako jutro nekoliko porentačila, kot da bi bila	star	gospod, čeprav je bila dama, takšna kot v starih	A
je močan in zvit, Bob tukaj vlada, Martin je	star	in moder, Martin tukaj modruje.Gumbo misli,	A
Nekam drugam so gledale. »Tak	star	klinc tam v knjigarni,« je rekla, »nič ne ve	A
Shakespeara in Tennesseeja. Gregor ni hotel biti tak	star	klinc, ki tega ne razume. »Kje si bila	A
zelenjave, . / . / stran 82 . / preko ceste pa je en	star	Haus in v njem so bili fantje in enemu fantu	A
vedel kdaj mu je pobral še sejmarski izkupiček.	Star	je bil osemnajst let. Istega leta ga vidimo	A
in odhajajoče okno. To je bil debel, mesnat,	star,	zelo star konj z nabreklimi žilami na bokih	A
odhajajoče okno. To je bil debel, mesnat, star, zelo	star	konj z nabreklimi žilami na bokih, z modrimi	A
tako pogostoma pokvarjen. Dejal sem, da je že	star	in se zato kvari, da bi bilo dobro, če bi kupili	A
strašno in vsega sveta je konec. Toda živ je in	star	je petindvajset let. Za njim je rešitev izpred	A
jutro že navsezgodaj odpre svojo prodajalno, je	star	kakih šestdeset let.Ko je bil še mlad in je	A
Nikoli ne bo prišel tja.	Star	je že in tu ga bodo pokopali.Čez nekaj let nihče	A
dolgega hodnika v prizidku, je bil obupan in	star.	Sključen in s tresočimi rokami je odklenil vrata	A
potem je rekel tudi kaj drugega. Morda sem	star,	je pomislil, morda sem preveč občutljiv.Skoraj	A
skupini, ki je čakala nanj. Čeprav majhen in	star,	je bil še zmeraj tak, kot takrat, ko je bil	A
zahahljati. Globoko v sebi pa je čutil, da je	star.	In ko je z nagnjeno glavo od spodaj navzgor opazoval	A
Okrožnega, je videl, da je tudi njegov gospodar	star,	brez zob in poln gub, ves droban in njegove	A
bil mlad in močan kakor bik, Pepo Peder je bil	star	arestant, revme se je nalezel tu notri, kosti	A
Obstal sem pri vratih. »Naj spi,« sem rekel, »	star	človek je.«»Mi naj se borimo,« je rekel, »stari	A
prvič v življenju prespal v zaporu. Bil sem	star	sedem let, pripeljali smo se iz Francije v živinskih	A
Nekoga je klical. Ko sem bil	star	sedem let, sem prvič spal v zaporu.Bil je grad	A
Zaprti človek zmeraj potuje. Ko sem bil	star	sedem let, sem potoval v zaprtem vagonu čez	A
govorili o svojih poljih in domovih. Bil sem	star	sedem let in sem sanjal o Visoki peči. Samo	A
Kje si to našel, goba? »Pepo je	star	dihur,« je rekel.»Dela si zaloge za težke čase	A
olasega fantka. . / . / stran 135 . / »Mogoče sem	star	peder,« je rekel, »nisem pa gleduh.« »Si	A
nad Karantenskim pomolom, kjer je privezan	star	kos železa, moja ladja, nad mestom, nad bleščečimi	A
Na ladji, včasih v kakšnem zaporu. Ko sem bil	star	sedem let, sem rekel, sem prvič spal v zaporu	A
zasmejala. Ne smej se, sem rekel, ja, ko sem bil	star	sedem let.Seveda nikjer ne stanujem, zato ne	A
Čisto sive lase imaš,« sem rekel, »koliko si	star?	«»Zakaj je to važno?«	A
Če tu krepneva, da bom vedel, koliko si bil	star.	Pravijo, da si celo življenje v čuzi.«	A
Ta je bil prvi. Ivica je bil	star	komaj šestnajst let in dobil je samo štiri leta	A
žvižgajo, ta pa je mimo priletela počasi, kot kak	star,	utrujen čmrlj.No lepa reč, česa vse človek ne	A
vzporedno z njimi. Pilot, očitno prebrisan	star	maček, se je uštel.Napačno je precenil smer	A
skoraj šepetaje poslal v tri pizde; dovolj je	star,	da ve kaj dela, in če so menili, da je dovolj	A
oltarju, ki tudi zmerom v človeka gleda.« »	Star	mora biti človek in vero mora imeti,« pravi	A
naprej moliti. Najglasneje pa moli tam na trgu	star	štacunar, ki klobuke prodaja. Po vsem trgu se	A
kruha in pil kozarec vina. Prisedel je k njemu	star	mož in v njegovi druščini mlado dekle; svoji	A
pravi, »toda, kaj, ker so tako dragi. Jaz sem že	star,	da se težko ukvarjam, zemlje imam pa dosti;	A
malo ponorčevati z mano; pa to ni lepo. Jaz sem	star,	ti si pa mladenič; daj mi denar nazaj; saj ti	A
se pa še nič; naj le čaka, jaz še nisem tako	star.	« »A s Štefanom se Rozalka nič kaj ne razume	A
da ne!« »Pa se tako držiš kakor oné, kakor	star	kolovrat!« »Tvoje primere so kakor iz Svetega	A
kakšnega moža dobi! In to je pa tudi res, da se	star	človek veliko bolj boji smrti kakor pa mladina	A
klobukom v roki, »bil sem enkrat, bil, a sedaj sem	star.	Roka se mi trese in oči me zapuščajo, tako da	A
Pa mraz!« »Jaz sem	star	človek,« prosi Šimen, »in raje me zebe nego	A
krogla. V Pulju smo streljali topničarji na	star	čoln, ki je bil privezan zunaj pristanišča,	A
»Tudi ne. Veliko spanja nikdar nisem ímel,	star	človek ga ima pa še manj.« S sulico v rokah	A
boste spomnili v testamentu.« »Ker sem tako	star,	misliš.Saj so mi res že lasje splesneli.«	A
Kaj hočeš?	Star	človek.Hvala Bogu, da sem opravil!	A
pozlačeno škofovo kapo in palico; Janezek je oblačil	star	kožuh narobe, da je bil kosmat in grozovit videti	A
praviš ti?« se je praskal mož za ušesi. »Malo	star	sem že in nekako trd v nogah.Ali mi verjameš	A
Jaz bi pa Tetreva, če ne bi bil dedec tako	star.	« »In neumen,« je dejal Tone.	A
kamnu klečati. »To je muka, ki jo zasluži kak	star	grešnik, ne pa nedolžen otrok.Bogu, ki ima otroke	A
stran 178 . / Kadar bo odrastel, kadar bo	star?	Oh, kako znajo stari ljudje mladini veselje greniti	A
ti pridem delat, kaj lahkega, kolikor zmore	star	siromak.« »Pojdi k Mani; morebiti ima kaj odveč	A
moj želodec. Da, ko sem bil mlad; a zdaj sem	star	siromak.« »Usmili se ga, Mana!« je prosil spet	A
sloni svet,« je dejal Tetrev. »Sicer pa tako	star	jaz tudi še nisem.« »Tako moški si, Gašper,	A
»Kaj se šemiš s Tetrevom! Ti s toliko	star	kakor Gašper, neumen pa veliko bolj.« »Prosim	A
nimam od svoje mladosti nič?« »Saj še nisi	star,	Gašper,« se je namuzal Tone neumnim besedam	A
je bil vendar njegov sorodnik, trikrat toliko	star,	stokrat toliko skušen, in kako je delal zanj	A
stoje zdaj tako. Če boš pameten, si zadosti	star;	če pa ne boš, ti tudi leta nič ne pomagajo.	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani