Pred godom sv. Miklavža so se pripravljali otroci celo popoldne za nastop. Anka je imela lepo pozlačeno škofovo kapo in palico; Janezek je oblačil star kožuh narobe, da je bil kosmat in grozovit videti, in Gašper je bil za tistega angela, ki je žvenkljal, za drugega pa Rozalka. Rajši bi bil Gašper parkelj, ker se mu je zdela ta vloga najimenitnejša; toda Janezek ga je poučil, da je še premlad in da ne more tako strahovito debelo govoriti, kakor se parklju spodobi, Jerica in Francek sta prišla med občinstvo, Jerica zadovoljna, da je sploh zraven, Francek pa hud, da ni vsaj angel; zato se je tudi grozil, da ne bo odgovarjal, če ga bo sv. Miklavž kaj vprašal.