nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Katarina, pav in jezuit, poved v sobesedilu:
Mesto jih je namreč lepo sprejelo, bo zapisal, v tem hudem času je bila pobožnost cenjena vrlina, za romarje je na mestne stroške nakupilo kruha, slanine, fižola in piva, da ga je bilo celo preveč in se je naglo razpaslo hudožrtje in pitje, nekateri so za vogali obračali svojo notranjost navzven in to niso bili prav lepi prizori, le malo skupnega so imeli s slavnostmi in molitvami tega popoldneva, zakaj petja, vpitja in razsajanja je bilo že povsod preveč, še z oken mestne hiše so se razlegale napitnice.
Vsa poročila pa si bodo edina v tem, da se je začelo v krčmi Pri Sveti krvi, ki bi se lahko po teh dogodkih imenovala tudi krčma Pri Sveti jezi, povzročil pa jo je čudni apostol dvomljivega slovesa, neki Tobija, za katerega tudi romarji preiskovalcem ne bodo vedeli povedati, kako se v resnici piše, pa tudi ne, koliko je star. Svoj delež krivde brez dvoma nosi tudi mestni sodnik iz Landshuta, močno spoštovani in pravični gospod Franz
Oberholzer, zlasti zato, ker bi moral prav on biti razumen, če že drugi niso bili.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani