nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Katarina, pav in jezuit, poved v sobesedilu:
Ne samo, da je bil tam, tudi na grmado je nalagal polena, tri tisoč so jih pokurili, tri tisoč hudičevih sinov, ki ne pridejo nikoli v nebesa, kakor ne pridejo Judje, luterani in čarovnice, pokurili so jih, da so imeli Dies irae in ognjeno reko pekla že na zemlji, pa še zrak so očistili okrog krščanskega mesta, ki ga je onesnažila ta nečistost, seveda pa je, preden je bil zrak čist, smrdelo po turškem mesu gor do Prage in dol to Trsta. Če je tako, je rekel Poljanec, potem pa je mogoče celo res, vse mogoče čudne reči se godijo na svetu, zakaj ne bi bil človek star sto, pravzaprav več kot sto let, čeprav jih je videti kakšnih šestdeset. Moral je biti dolgo na svetu, njegovo znanje ni bilo od muh, če je vedel, kar je strmečim poslušalcem glasno razložil, oča s Ptuja, da je prav v tem letu minilo pet tisoč sedemstopetinpetdeset let, kar je Bog svet ustvaril, štiri tisoč in sto let od vesoljnega potopa, tisoč tristošestdeset let, kar je bilo rimsko carstvo
razdeljeno, štiristotrinajst let, odkar uporabljamo smodnik, in tristopetnajst let, odkar delajo bukve; dvestooseminštirideset let je od takrat, ko je začel Luter vero prenarejati, in stoštirideset let, odkar so prinesli kavo v Evropo, petnajst let je, kar vlada našim deželam habsburško lotarinška hiša, njena presvetla cesarica Marija Terezija, vivat!
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani