star (501-600)

to je normalno, spada zraven. No, natakar je	star	maček, z vsakim zna poračunati.« »Veronika	A
fant čudno tršatih udov in debelih sklepov,	star	kakšnih trinajst let, lahko pa tudi več - kdo	A
Nisi ti Dernovškov Tinek?«	Star	mož, že na videz dobričina in bistra glava,	A
Vedno ga je treba kod iskati ali loviti! Dosti	star	je, da bi lahko sam pazil nase in se vsaj kdaj	A
bi malo pogledala!« Pavle je vrtel po rokah	star	klobuk brez traku in nekaj spoštljivo momljal	A
močan, toda neroden, že preko štirideset let	star	možak. In po poslovilnem kosilu, ki	A
rojaku, ki se mu spričo njegove mladosti -	star	je šele 22 let - obeta krasna bodočnost, iskreno	A
»Jutri bo slaba z menažo!« je napovedoval	star	pešak. »Čeprav nekaj blagoslova štabovcem ne	A
»Mar ste vse pozabili v zaledju?	Star	in izkušen frontnik, kakršen ste vi!Kaj ste	A
»Oba sva že stara, pozabiva...!« »Jaz nisem	star,	pozabil pa bom, ko bo Beli dvor spet last moje	A
župnika, tudi k izpovedi ni več hodil k njemu. -	Star	in nadležen je bil župnik, roke so se mu tresle	A
koru ni treba da bi bila; kakor je organist	star	in nadložen, vendarle ga morda še imajo skomine	A
krščenice s košaricami s trga, tam stopa zamišljen	star	penzionist z obnošenim frakom in bliščečimi	A
železna mrežasta vrata nam je prišel odpret	star	vratar s sivkasto, dolgo brado.Oči so mu skoro	A
se mu roka trese in da je v lica ves bolan in	star.	”Kdo pa je še hodil s teboj,“ je vprašala	A
bila črno oblečena; šla je počasi in sklonjena,	star	in truden je bil pač njen obraz pod pajčolanom	A
Bil je v letih, ko ni dognati, če je človek	star	ali mlad.Stal je sključen, opiral se je ob palico	A
presunila neznana bolečina, ko je stal pred menoj	star	in sključen, ves ubog. ”Kod si hodil?	A
da nikoli ni bil mlad, pa tudi nikoli preveč	star.	Samo njegov obraz sem videl in njegove roke	A
je bil truden in zaspan. Tudi Šimen je bil že	star	in nadložen, njegov hrbet je bil upognjen in	A
doma - kaj more na pot ob tem hudem vremenu,	star	in nadložen kakor je?Bolezen bi si nakopal in	A
odkod,“ je razložil krčmar. ”Ne mlad ni bil, ne	star;	slabo je bil oblečen, v poletensko suknjico	A
zvonovi. A zdaj je zima in noč; in popotnik,	star	in truden, omahuje smrti naproti. Kolikor	A
je res, da sem se do kraja vdal in potolažil;	star	sem in nadložen, do plesa mi ni.Toda na vsej	A
planil v mojo izbo prijatelj Mimoza. Bled in	star	je bil v lica, udrte oči so gledale kalno.	A
večerja?“ Obrnila se je hitro k meni -- neznan,	star	obraz, z neprijaznimi, suhimi očmí in nagubanim	A
več razločil človek in nikogar ni bilo tam.	Star	hlapec je delal ob ograji, nato je vzel lopato	A
pot pa se je vila navzdol. Siv je bil že in	star,	njegove oči pa niso pozabíle, kar so bile zaslutile	A
Nato pa nenadoma: ‚Gospod učitelj, glejte,	star	sem že in dolgčas mi je samemu. Saj veste: lepo	A
govóri, jaz ti ne vem pomagati! Tudi jaz sem	star,	pa ne tožim ljudem ...Nato pa me prime za roko	A
s poštarjem in kaj me briga, če je bogat in	star?	Oče se je zasmejal, kakor da bi ga bilo sram	A
zasolzile in so bile še bolj motne in mrtve. ”	Star	sem že; gospodična Judit, ampak moje srce je	A
ni mogel izpregovoriti razločne besede. Zelo	star	se mi je zdel takrat, ko je stal tam sključen	A
in mi je pusto pri duši, se domislim, da sem	star.	Domislim se, kako je žalostno to življenje in	A
bilo. Da bi bil prišel hlapec ob tisti uri,	star	in ostuden, in bi me objel s črno roko -- objela	A
holmih. Pod holmom je bil vodnjak in mršav,	star,	lačen osel je vlekel vodo iz vodnjaka. Stopal	A
je Lenarta bajtarja srečal na cesti zdravnik,	star,	debelušen mož, ki se je rad pogovarjal z ljudmi	A
grla. Takrat je bil po letih mlad, v lica že	star,	v srcu hudo bolan. Iz toplega jesenskega večera	A
blizu bi se ne bilo moglo dognati, če je bil	star	ali mlad; ves obraz je bil ena sama blatna in	A
do kadí; njenega obraza ni videl, če je bil	star	ali mlad, lep ali grd; samo njene gole noge	A
skril, kjer bi tiho zaspal, se ne vzbudil več.	Star	gospod, črno oblečen, se je ozrl za njim in	A
naproti učitelj, s katerim sta se imela rada;	star	človek je bil, že ves siv in betežen; ali zaradi	A
”Ne, ne, gospod moj ... Veste, jaz nisem tako	star,	kakor vi morda mislite: moje srce je mlado,	A
zamišljeni, ženske objokane; hlapec Jernej, dolg,	star	in siv, kakor je bil, je sedel na klop pod oknom	A
»Ne budali, Jernej!	Star	si, pa si že neumen, nič ti ne zamerim!Zakaj	A
gospodar hlapca od hiše, kadar ti je doslužil in je	star	innadložen!Ti, Jernej, pa pojdi sam, pa mu razloži	A
vzeli. Zidal sem dolgo let, glejte, otroci,	star	sem že in nadložen, in ko sem dozidal, so prišli	A
»Tega ni bilo treba, otroci!	Star	sem že in nadložen, ne morem se igrati z vami	A
svojega hlapca ne izkušaj predolgo, ker je že	star	in nadložen; in potolaži ga, ker je potrt in	A
zložna zdi; in nikoli se več ne povrni! Zdaj si	star,	in ker ti je hrbet že upognjen, ker se ti kolena	A
je pravica in postava na gospodarjevi strani!	Star	si, lahko bi to vedel!Ampak veš, kaj bi storil	A
pa sem dodelal; mlad sem bil nekoč, zdaj sem	star.	Pa je rekel:	A
zdaj sem jaz gospodar; zdaj si dodelal, zdaj si	star	in nadložen, ne maram te več; ni več kota zate	A
da se je cedila trava od soka; zdaj pa, ko si	star	in nadložen, ko ni več krvi, da bi z njo gnojil	A
z njimi preko dvorišča, je bil nenadoma ves	star	in upognjen. »Če ste razbojniki, pa	A
kakor ste mladi in čokati in kakor je Jernej	star	in slab od krivice: ko snope bi vas pometal	A
postelji je sedel razcapan človek; če je bil	star	ali če je bil mlad, Bog vedi.Lasje so bili redki	A
slišal dobro, pač nisem natanko razumel; zakaj	star	sem, sluh odpoveduje, spomin je slab. - Kaj	A
je bila pot, predolga za Jerneja, ki je bil	star	in truden.Napotil se je peš, romal je skozi	A
pogledal na Jerneja, ki je sedel na kantonu ves	star	in sključen. »Ne boste nič opravili	A
koleselj, da se popeljem do železnega voza. Zakaj	star	sem že in ves truden, res bi morda ne dospel	A
srcu: . / . / stran 64 . / »Nehaj, o Bog,	star	sem in truden, polne žuljev in oteklin so že	A
O Jernej, o Jernej, kod si romal, da si tako	star	in slab?« Jernej je stal pred durmi	A
zlohoten in brezčuten; in zato sem bil tako	star	in truden, ko sem premražen sopel po blatni	A
samo zgenili z rameni, kakor bi hoteli reči: ”	Star	je, zato mu ni zameriti ...“ Moj prijatelj	A
je vsak hip drugi; pravkar je bil koščen in	star,	koj nato je okrogel in mlad, prej je bil ozek	A
gardin, dvignil se je Sava Bukić, vpregel pred	star	koleselj polslepo kobilo ter se odpeljal z najlepšo	A
lepa ženska je ponujala rožo gospodu, ki je bil	star,	plešast in rumen.Jakob je prijel za ramo gosposkega	A
preteklosti... Ko sem vstopil, mi je prišel naproti	star	človek v dolgi suknji, z zaspanim čemernim obrazom	A
ga že nekoč!“ je rekel kmet, ki je bil siv in	star.	”Imeli smo ga, ki nam ga je poslala gosposka	A
... tudi oče hrani zame par lepih tolarjev in	star	in bolehav je že siromak ... in teta Hana tudi	A
zlovoljnimi očmi: vino je bilo kislo, kruh je bil	star,	meso prepečeno. ”Tako pa torej pojdemo!“	A
srcem: Kaj sem storil, da mi nalagaš pokoro?“	Star	je bil župnik, oči ga niso več ubogale, pa je	A
so verno poslušali, v krčmi pa so rekli: ”	Star	je župnik, siva glava mu kloni do groba.Kdo	A
so farani sedeli v krčmi in so modrovali. ”	Star	je bil že, počitka potreben; kdo bi mu ga ne	A
- Kaj bi mi, siromaku, to pozno spoznanje?	Star	sem in privadil sem se romanju; nazadnje bo	A
s trudnim korakom, s sklonjeno glavo, siv in	star,	zatopljen v bridkost. Še predno je izpregovoril	A
lase. Zdaj sem pri notarju Koscu na Goriškem;	star	je že, siromak, in ne bo več dolgo.Sploh so	A
po izbi s povešeno glavo, obraz zelo upal in	star.	”Uvažuj!“ mu je svetoval Novljan.	A
sključen na stolcu, je bil oče ves zgrbljen in	star.	Obraz mu je bil gladko obrit in siv, ob ustnicah	A
in v senci je bil njegov obraz še bolj siv in	star;	obrvi so visele na oči in čelo je bilo nagubano	A
obraz je bil v senci pod jerbasom še bolj teman,	star	in suh in oči so gledale trudno kakor izpod	A
se je zdel njegov zlovoljni obraz bolj suh in	star	nego pred trenotkom.In kakor slutnja se je zgenilo	A
doli, ne vprašajo nikjer več, zakaj svet je	star	in čemeren.Tvoja mladost je zakasnela, ali pa	A
itiklinami. Treba je samó, da upelje to novost kakšen	star,	priznan pisatelj, ki morda sam na sebi ni nikakov	A
let, se mi zdi. Po obrazu ne bi sodil, kajti	star	je bil; ustnice so bile široke, zelo nežno risane	A
stran prebereš, pa ti je poet že odkritosrčen in	star	prijatelj. Gospa nama je prinesla čaja, točila	A
tuji nego slike na stenah. Prišel je zjutraj	star	človek, ves sključen, v dolgo črno haljo odet	A
neznane polnočne skrivnosti. Globoko sključen,	star	in suh je bil oče zakopan med njimi, ves kakor	A
- ”Boj se knjig!“ ga je opominjal	star	tovariš z zabuhlim obrazom in zgodnjo plešo	A
kar bi bile morale povedati. Kajti spovednik,	star,	godrnjav mož, ji je rekel, da naj plete nogavice	A
zakristijo cerkovnik, pokrit, debelo palico v roki.	Star	je bil, že sključen, in je zelo šepal; če je	A
listja. In če bi bila jaz tam, bi bil moj obraz	star	in grd in moj život bi bil sključen.In on bo	A
Jokec!“ Šel je in je ihtel vso pot; objokan in	star	je bil njegov obraz. II	A
gospod Edvard je stal pred njim. Ves bled in	star	je bil njegov gladki, lepi obraz. ”Lahko	A
stepla, pod prižnico se je zasmejal paglavec,	star	kmet ga je prijel za ušesa in ga je pognal iz	A
trenutku potegnili robce vsi, moški in ženske;	star	kmet, ki je stal za durmi, se je useknil v roko	A
hodim ... en liter ga bova še spila! ... E, Martin,	star	sem, star!“ ”Pojdite spat, oče!“ je zaklical	A
liter ga bova še spila! ... E, Martin, star sem,	star!	“ ”Pojdite spat, oče!“ je zaklical Kačur in	A
pazljivo na Kačurja. ”Jaz pa mislim, da nisi samo	star,	Kačur!“ ”Kaj še?“	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani