Razmerje je razpadalo in pričel je živeti nekako na sredi med življenjem soljudi in onim neznanim, ki se pričenja onstran smrti. In v mislih je pletel prehod preko grobov in se strahoma izpraševal, ali se ne vara, ako misli, da čaka nanj drugo večno življenje in da je ta nezadovoljnost in bolečina le slovo oslabelega in propadajočega telesa. Bliža se počasi dan, ko bo obležal na postelji, ko ne bo več vstal, ko ne bo nikoli več stopil na ulico, šel v pisarno ali na sprehod na polje in v gozdove.