): Dante, konec Nebes, sem pomislil in strmel v odhod Mane, ki se mi je skrivnostno smehljala, ožarjena v svetlobi raztvarjanja. Dvignila je roko v slovo ‒ nikoli se nisem vračala v tretje, sem pomislil ‒ in tudi sam sem vzdignil navzven obrnjeno dlan in pomahal z njo v zapestju. Sin moj pa se je pri tem vnebohodu razdelil v dvojno, nato trojno podobo.