slovenski (301-400)

njegove misli v ime: Anastasius von Schiwitz.	Slovenski	narod ima veliko napak in grdih lastnosti, poleg	A
prevelikega greha s svojo nehvaležnostjo. Toda	slovenski	narod se v mnogih ozirih čudovito razlikuje	A
mi pa smo Slovenci in nikjer se ni utelesil	slovenski	značaj tako lepo in pristno,kakor v Martinu	A
postavimo Anastasiusu von Schiwitzu spomenik v	slovenski	prestolici. ”Aus Krain!“	A
Mnogo in mnogovrstnih težav in nadlog je izkusil	slovenski	narod, oj, in jih bo še več; za tolažbo in povračilo	A
sam svoje meso in pil svojo kri. Močan si, o	slovenski	narod!Tisoč in petsto let krvaviš, izkrvavel	A
Postavni mož je govoril: ”	Slovenski	narod, siromak nad siromaki!Tvoja zgodovina	A
pameti: ”Veliko je število tvojih čednosti,	slovenski	narod!Nadvse lepa je tvoja domovina - ali, Bog	A
njim in po njegovih postavah! Sto let trpi	slovenski	narod, nato pa mu je za en dan dodeljeno, da	A
lesen križ se je majal pred njimi. Po zeleni	slovenski	deželi se je razlegala tista stara in lepa pesem	A
nekako bi se mi zdelo, naj bi se pisali odslej	slovenski	romani.Trudil sem se, kolikor sem mogel, da	A
Zato nobeden narod ni tako nesrečen kakor	slovenski!	“ ”Kako je dejal?“ se je vzdignil izza mize	A
hrvaško, moj občevalni jezik pa je doma edinole	slovenski.	Državni uradi so se naučili slovenščine, morda	A
vredna. Te dogodivščine sem spisal za najboljši	slovenski	leposlovni list, ki mu je ime ”Gospodična Cizara	A
Zamotano prepričanje.“ ”Zamotano je res, ampak	slovenski	narod je duhovit.Ali bi rad, da ti povem nekaj	A
je vaša odločilna in edino uvaževalna sodba o	slovenski	literaturi?“ ”Slovenska literatura,“ -- od	A
mirno, tako lahko, tako blaženo ... Oj ti mili	slovenski	narod, naj ti dá Bog še mnogo, mnogo slavnih	A
davnim, davnim časom se je zgodilo, da je imel	slovenski	umetnik denar.Šel je in si je kupil lepo novo	A
pijan, da nas Bog varuj takega! Kedaj je imel	slovenski	umetnik novo suknjo, srebrno uro, dvoje bankovcev	A
preskrbi mi vrv, da napravim konec po stari	slovenski	šegi!Čemu to življenje, kam gre?	A
so dobile besede nekak slovesen zvok. ”Narod	slovenski,	“ - tako je govoril - ”je majhen in ubog in zaničevan	A
umetnikov. Omenil je prejšnjih časov, ko so bili	slovenski	slikarji in kiparji še tujci na domači zemlji	A
Najbrž vsled to podobnosti so se shajali tam	slovenski	uradniki in umetniki, cvet slovenske kolonije	A
posebnim ozirom nanj o slovenskih umetnikih in	slovenski	umetnosti, se je smejal. Trdil je, da slovenske	A
zadosti smešna, nekaj naravnost grotesknega.	Slovenski	umetniki bi morali delati anonimno; kadar izvedó	A
Ušeničnik ter zaukazal z osornim glasom, da se v	slovenski	literaturi ne sme vršiti kaj takega... *	A
polastil manuskripta. ”Hm ... dà ... hm ... hm ... ‚naši	slovenski‘	... hm ... vi!“ Spoznal sem ga po glasu.	A
videl pastirček Prešeren, gotovo porabil za	slovenski	nesmrtni ep. »In še za kozo, in za neumno	A
Glavar je osebno zahteval, da zdravnik zna tudi	slovenski	jezik...« Takrat še nisva kaj dosti razumela	A
zraven pa na ves glas prepevati: »Triglav je	slovenski	kralj gora, Triglav vse vrhove rad ima...«	A
smreke in se zazibal sem ter tja: »Triglav je	slovenski	kralj gora...« »Če ne prideš ti dol, bom	A
« so me dražili sošolci. Malo so mi po lepi	slovenski	navadi kajpada tudi zavidali, a se nisem žrl	A
Nagrade so tako in tako zadnja leta dobivali samo	slovenski	dijaki, pa jim to ni šlo v račun...Vidiš, tako	A
bilo slabo, če bi nam pripravil predavanje o	slovenski	ljudski pesmi...Saj imamo Slovenci veliko lepih	A
Pa ne bodo več dolgo... Po vsej	slovenski	deželi se pripravljajo veliko tabori, na katerih	A
je bil le leto dni starejši od mene, po vsej	slovenski	deželi pa je bil že tedaj močno poznan kot pisatelj	A
Ja, to je nekaj za slovensko ljudstvo! Prvi	slovenski	izvirni roman izpod peresa domačega pisatelja	A
deloval tako v čitalnici kot na Glasbeni matici	slovenski.	»To je bil pa velik ljudski mož - tale	A
sedeč spravil nad Stille Nahct ter jo predelal v	slovenski	jezik.Nekaj besed mi nikakor ni šlo na melodijo	A
bil ves navdušen, ko si prestavil Sveto noč v	slovenski	jezik in jo zapel po naše v cerkvi...«	A
trentarske pokrajine, pred očmi mi je stal preprost	slovenski	človek. Kar sama po sebi se mi je prikazala	A
prostaških pesmi, kot jih piše Simon Gregorčič,	slovenski	narod ni potreben.Čas je, da se to pove javno	A
člani smo bili tako in tako sami Avstrijci in	slovenski	izobraženci.Preprostega ljudstva - kmetov, rokodelce	A
boljši, čeprav je tu in tam postavil kakšen	slovenski	napis.Menda ne bomo Slovenci hodili in postavljali	A
prav to si želim.« In tako sem postal najvišji	slovenski	posestnik. Za pet goldinarjev sem kupil najvišje	A
premikajo svet. Da bom tudi jaz nekaj prispeval k	slovenski	stvari, ti obljubim: stolp bom dokončal v najkrajšem	A
možnem času in to - zastonj! Da bo Triglav res	slovenski!	« Besedo je tudi držal.	A
nazdravil vsemu slovenskemu narodu: »Naj živi	slovenski	svet!Naj živi združena Slovenija!	A
res še topel v nebesa, toliko zaslug imaš za	slovenski	narod.Le pazi, da se slave ne preobješ!«	A
vse v redu in prav, naj bo last SPD. Živel	slovenski	kralj planin - Triglav, s stolpom vred!«	A
zavetišče imenovali zato, ker je bil to velik	slovenski	planinec in graditelj novega po naših hribih	A
govorijo samo o vas... Pravijo, da ste najboljši	slovenski	planinec...Vem pa, da tudi radi zlagate melodije	A
sestanku. A oni so se šele pogovarjali, mi,	slovenski	planinci, pa smo zagrabili za delo in kočo v	A
ptič nad prepadi, ker mu pred nogami leži ves	slovenski	svet...« »Aja,« me je debelo pogledalo	A
kaj?!« mi je šla vsa kri v glavo. »Da vsi	slovenski	planinci hodite na Triglav po nemških poteh	A
Zato sem leta 1919 takoj zastavil delo za	Slovenski	katoliški društveni dom, ki so ga uporabljali	A
Skoraj vem, kdo si. Pisec	slovenski	si bil nekdaj, toda pojma nisi imel niti o staroslovenščini	A
kakor lučci sta se mu zaiskrili očesci. »Zopet	slovenski	liberalec!« zatogotil se je. »Odpri in ne sodi	A
dvigne ključ in rožljaje odpira nebeški portal. »	Slovenski	liberalec!«Dà, takrat sem te spoznal, doktor	A
pomenila smrt, ko sem vendar videl, da je narod	slovenski	že davno poginul in da se ne zbudi več po grobeh	A
glavno: Naša zemlja se nam ne sme vzeti in narod	slovenski	mora stati kot večno drevo, kateremu korenine	A
pa France Prešeren, poznejši največji pesnik	slovenski.	Oba sta bila takrat še nezrela mladeniča; bila	A
če se ne motimo, navduševal sloveči moderni	slovenski	pedagog, bi se bila še nadaljevala, da ni pozvonilo	A
ga je sicer strupeno pogledal, a ker ni umel	slovenski,	tudi ni umel penzionistovih besed.Prej kot ne	A
nemški suknji, ogovarjal ljudi ter se zanimal za	slovenski	jezik ‒»für den hiesigen, krainerischen, slavischen	A
Kolikokrat, Andrej, naj ti še rečem, da govorimo	slovenski	jezik, a ne kranjskega.« »Dobro!	A
slovenskem jeziku in o prihodnosti, katero ima narod	slovenski.	« »O prihodnosti!« je izpregovoril Prešeren.	A
kruha in soli. »Hoteli smo vas sprejeti po	slovenski	šegi, svetlost!« je del Smole ter točil vino	A
tobaka v nos ter tlesknil s prsti. »Jezik	slovenski	je, svetlost.Ali morda tudi samo narečje, tega	A
premotilo Metelka: »Verujte mi, svetlost, da je	slovenski	jezik lep in gibčen.« »Sedaj privleci svoje	A
posvečeno stanovom samim - seveda za dober	slovenski	denar! Ravno za tistih dni - in to je	A
precej dijakov v sobi - nemški, laški in tudi	slovenski.	Takoj pri vhodu je sedela pri slabo	A
tistimi znanimi kolarji, kakor jih je ubogi	slovenski	trpin nosil za slavnega našega Valvasorja.Omenjeni	A
morju, ne govoril bi morda sedaj že nikdo več	slovenski	v slovenski naši deželi! Cesar je v	A
govoril bi morda sedaj že nikdo več slovenski v	slovenski	naši deželi! Cesar je v židani volji	A
še celo točajke naučene zabavljati na jezik	slovenski.	Lukovška kazina se že dolgo bori z denarnimi	A
zunanjosti in z nekako ošabnim obrazom. Bil je	slovenski	obraz in, če bi ga ovil s pečo, bil bi mnogo	A
»Ne, gospodična! Ali govorite vi	slovenski?	« Zasmejala se je ter odgovorila porogljivo:	A
zelenih bregov. Za vse, kar ima, ima narod	slovenski	zahvalo dajati jeziku svojemu.Moč tega jezika	A
tudi, da se je tu nekaj časa skrival sloveč	slovenski	reformator.Učakal in prebil je ta stolp stotere	A
Ali nemški?« »	Slovenski.	« »Kaj je to?«	A
vojvode in njegov namestnik v Kranjski grofiji in	Slovenski	in Savinjski krajini ‒ seveda, komu ni to znano	A
koroških vojvod, in rodovino v Savinjski in	Slovenski	krajini slavnih in bogatih grofov Plajenskih	A
gradu se je dosti spremenilo. Majnhalm je po	Slovenski	krajini obiskoval gradove in obnavljal prijaznost	A
jemal, če pa je človeška slepota zatrla, kar so	slovenski	pisci napisali že pred stoletji?« »Tiste	A
pisali so vendar precej in tudi prevajali v	slovenski	jezik, več kakor vsi drugi samostani po naših	A
leta 1810, so Francozje vladali v Iliriji,	slovenski	zemlji.Dali so ji bili, zedinjeni z delom Hrvatske	A
samostalnike in glagole tuje besede, katere je pa	slovenski	pregibal in sklanjal in s slovenskimi vezniki	A
nekega patra Martina Bavčarja, kateri izvaja	slovenski	naziv grajski celo iz latinskega collis, holmec	A
»In četo spremlja gospod Vernazz, tajnik in	slovenski	tolmač gospoda maršala Marmonta, vojvoda Dubrovniškega	A
precej potem nadaljuje z iznenadenim glasom	slovenski:	»A, glejte, gospod Brnjač, vi ste!Kdo bi bil	A
prisiljeno prijaznim naglasom rekel je, in sicer tudi	slovenski:	»Vraga!Tudi jaz nisem vedel, da ste vi zdaj	A
če nas za nos vodiš!« zagodrnja potem eden	slovenski.	»Tiho,« reče menda oni, kateremu je veljala	A
ni; to niso bili kolovški in tudi onih, ki so	slovenski	govorili, ni poznal. Pa saj so ti stražniki	A
kapitan Coste, po rodu Francoz kakor vsi sodniki.	Slovenski	tekst omenjene sodbe, katera je bila proglašena	A
skazovanje, da je torej v tem podobna preprosti	slovenski	materi, ki goreče ljubi svojega odraslega otroka	A
truplu. Razume se že samo ob sebi, da pobožni	slovenski	kmet se meni in skrbi najprvo za dušo mrličevo	A
mu je jako olajšalo bolezen, ki jo čuti vsak	slovenski	oče, ako mora zeta vzeti in tako rekoč svojo	A
odgovori, kakor je Zobra do sedaj govorečega čul,	slovenski:	»To ste slišali!« »Dober apetit vam želim, gospod	A
mene, dol požrite,« ‒ nadaljuje sedaj starec	slovenski,	dasi dialektično; »mlad želodec mnogo prenaša	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani