Ni minilo niti dva meseca od mojega prvega uspešnega komponiranja Gregorčičeve pesmi, ko sem v časopisu zasledil naslednje vrstice:
»Tako bogokletnih in tako prostaških pesmi, kot jih piše Simon Gregorčič, slovenski narod ni potreben. Čas je, da se to pove javno in da se prekine s ponatiskovanjem njegovih bolnih umotvorov.