Celo ako pribernjá tuj berač v vas in umrje v kaki hiši, imajo si vaščanje za dolžnost, da mu naredé toliko časti in povasujejo pri njegovem truplu. Razume se že samo ob sebi, da pobožni slovenski kmet se meni in skrbi najprvo za dušo mrličevo in da šele potem, ko je najstarejši vaški očanec počasno odmolil roženkranc in litanije, kjer vsa vas odgovarja »zanj Boga prosi«, da šele potem nastopijo druge navade, izmed katerih na prvi pogled niso vse primerne žalostni priliki. Dostikrat se pozabi, da je v isti izbi mrlič.