slovenski (501-600)

povesti. Zdelo se mi je vredno, da se seznani	slovenski	narod s to hrabro in znamenito junakinjo in	A
odrekel svoji veri in domovini; ali junaški	slovenski	očetje so se borili vztrajno in pogumno za najsvetejše	A
vero in svojo domovino. Zatorej gre vam, slavni	slovenski	pradedje, večna hvala in čast, da ste se, kakor	A
božji in človeški pravici, Slovenec gospod na	slovenski	zemlji.Kaj pravite, gospod Mirodolski?«	A
med slovensko mladino in tam smo govorili samo	slovenski,	kar se ne godi v vsakem slovenskem mestu, tudi	A
prikazni, kakršnih nisem videl poprej nikjer, ne na	slovenski	ne na nemški zemlji, in stopale so predme, le	A
strahovito brezno, v katerem bi se skril marsikak	slovenski	zvonik.V globočini zima menda nikoli ne mine	A
priti kar tako, brez opravka v tujo hišo. Ti	slovenski	potuljenci bodo modrovali v svoji kleti, ali	A
zanimivo pripovedko, ki se bržkone ni porodila v	slovenski	glavi.Z njo so se kratkočasili najrajši nemški	A
oprostiti grofice Žganje in Zoretove Ančke.	Slovenski	podložniki so zdaj baje nehali jeziti se na	A
»Ne boj se!	Slovenski	rod jaz poznam in vem, da je popolnoma zamorjen	A
tremi stoletji se je životarilo tožno in težko v	slovenski	domovini.Divji Turčin jo je hodil malone vsako	A
prihiteti na pomoč trepetajoči krški dolini.	Slovenski	vojski je zapovedoval grof Humpenhorst, ki je	A
zakrakovski brod, ki je bil edini na celi Krki.	Slovenski	brambovci mu niso delali zdaj nikake preglavice	A
bodo vozili čez Krko odslej bratje Hrvatje.	Slovenski	poveljnik sprejme prihodnike prav presrčno ter	A
spadajočem med najlepše pokrajine v vsi naši prelepi	slovenski	domovini.Humpenhorstov zaklad pa leži še dandanes	A
in s povzdignjenimi rokami prisegali zvestobo	slovenski	domovini.Prav lepo je zahvalil mladeniče, ki	A
zatiranja se bo razlegal jok in stok po vsi	slovenski	zemlji od enega konca do drugega.Takrat bom	A
goreče in stanovitno, kakor jo je ta imenitni	slovenski	doktor. Gostje naši niso nikoli ničesar	A
jokajoča Marija. Jaz nečem trditi, da je šel mrtvi	slovenski	pesnik za pogrebom nekdanji svoji prijateljici	A
omajati ni za trenutek v dolgi in težavni borbi za	slovenski	rod in naše zatirane pravice.«Permanu po takem	A
ljubezni ga je trla tudi rodoljubna žalost.	Slovenski	narod je trpel takrat grozne bede in ni bilo	A
natanko vse nadloge in težave, ki so pritiskale	slovenski	narod, zlasti slovenskega kmeta v devetnajstem	A
hiši njenega očeta se je govorilo skoraj samo	slovenski.	Nemški jezik je rabil rodovini le za trgovinska	A
mojega potovanja prošt Arko, ki je bil nekak	slovenski	Abraham a santa Clara.Pridigoval je tako zanimivo	A
suhih rebrih in grobljah. Na hribu stoji po	slovenski	navadi lična cerkvica, posvečena svetemu Vidu	A
To ne, to!	Slovenski	junak se ne ustraši nikogar, ne umakne se nikomur	A
žandarjem in brezbrojni vojski skrivnih vohunov. V	slovenski	domovini me ni mikalo služiti in govoriti rojakom	A
samo nekoliko nemški, ker so dohajali k stricu	slovenski	uradniki.To se ne zdi logično, ali bralci mi	A
blaga. Mož ni bil sicer nič izobražen, ali	slovenski	um in slovensko srce sta ga pripeljala k narodni	A
spominu. Rodil in odgojil se je na Štajerskem v	Slovenski	Bistrici.Slovensko ni imel prilike dobro se	A
preti v Trstu in Reki velika nevarnost slabotni	slovenski	narodnosti.Starši po navadi še ne zataje svoje	A
Matere božje trsatske in druge take reči, katere	slovenski	in hrvatski kmet rad kupuje.S takim blagom je	A
zaljubil najprej v slovensko zemljo, potem v	slovenski	jezik in v slovensko ‒ vino, nazadnje pa tudi	A
V Ljubljani je slišal Fortunatov, da so se	slovenski	običaji ohranili najčišče na Dolenjskem, da	A
običaji ohranili najčišče na Dolenjskem, da se	slovenski	jezik ne govori nikjer tako pravilno kakor na	A
že vedel, da se imenuje naš narod pravilno	slovenski,	ne pa kranjski, in jel sem se čutiti s ponosom	A
dobiti. Dunajska vlada je hotela brez dvojbe	slovenski	narod ponemčiti, nekaj po svoji birokraciji	A
prištevala med glavne grehe. Dijak, ki je govoril	slovenski,	je bil kaznovan kakor kak tat ali kake druge	A
so se godile tudi v Postojni in sploh po vsej	slovenski	domovini. Nemški oblastniki so hoteli naš jezik	A
22 . / Nemški oblastniki so hoteli naš jezik	slovenski	mladini tako omraziti in pristuditi, da bi se	A
po slovensko; i zunaj šole je govoril z nami	slovenski	rad in večkrat nego po nemško.V gimnaziji me	A
profesor Heinrich, rojen Moravec. Mož ni znal	slovenski,	ali je bil ves navdušen za Čehe in njih zgodovino	A
ust ni prišla nobena razžaljiva beseda zoper	slovenski	narod in jezik. Bivši prefekt gimnazije Rebič	A
prekosil pa ga ni nobeden. . / . / stran 28 . /	Slovenski	je govoril z nami zunaj šole in v šoli in je	A
Jarc, Kleemann brez dvojbe zato, ker je bil	slovenski,	Jarc pa z izgovorom, da so nagrobni govori protestantska	A
ljubezniva njegova hčerka Ljudmila je vsa gorela za	slovenski	narod in jezik, bila je v tem dostojna drugarica	A
To se ve, da moram govoriti najprej o naši	slovenski	literaturi.Vodnikovo »Ilirijo oživljeno« sem	A
ugajale: Na Vršacu, Milica miljena, Nemški in	slovenski	konj in Kranj′c, tvoja zemlja je zdrava, itd	A
časa Koseskega še nad Prešerna do malega vsi	slovenski	razumniki.Duhovniki vsi brez izimke, pa tudi	A
javno in povse resno, da Koseski ne zna niti	slovenski,	pa ga razglašajo bedaki za literarnega prvaka	A
jezik tako krasno »Devico Orleansko«, ne zna	slovenski!	Kaj bolj absurdnega nego je ta bivolska trditev	A
narodni straži. Šele, ko so se vrnili nekateri	slovenski	akademiki iz Gradca in z Dunaja in poučevali	A
počitnicah sem popotoval po hrvaški in včasih tudi po	slovenski	zemlji.V gostilnicah, včasi tudi na potu, je	A
Purgarje« naše bi moral obdelovati za narod kak	slovenski	bogatin.Njega bi drage volje poslušali in mu	A
kriče na vsa usta: 𠆭ober je vsak denar, naj bo	slovenski	ali nemški ali turški.’Ali krčmarjeve hčerke	A
žlobudranja še niso odvadili premnogi, drugače pošteni	slovenski	rodoljubi. Sosebno se greši v tem na Štajerskem	A
nekaj zoprnega, komedijaškega in harlekinskega.	Slovenski	je znal tako slabo, da se ni mogel po domače	A
pobožne knjige, da smo jih prelagali z nemškega na	slovenski	jezik Žepič, Valjavec in jaz.S tem poslom smo	A
Takrat je slovel najbolj Hegel. Za moj slabi	slovenski	želodec je bil neprebaven.Strašno me je razkačil	A
spisi. Novelo »Arov in Zman« sem priobčil v »	Slovenski	bčeli«.Ker sem vsebino njeno popolnoma pozabil	A
privadila v kratko dobo ilirski ali pa tudi	slovenski	konverzaciji.Jaz torej nimam nobenega izgovora	A
njem so prinesli na otok šele v novejši čas	slovenski	žandarji in financarji, ki so bili rojeni Dolenjci	A
študije, morda več nego na kateri koli drugi	slovenski	gori.Mene je to hribovje tako očaralo, da sem	A
Naši slabi stranki je pomagala najbolj ‒ smrt!	Slovenski	odpadniki so cepali povsod kakor muhe konec	A
pa sem hotel razložiti, kako žive na Hrvaškem	slovenski	delavci, rokodelci in obrtniki. Uredništvo	A
so se zaredili te vrste »nadčloveki« tudi v	slovenski,	sem zvedel šele zdaj iz svoje izkušnje. Strašno	A
mož, v svoji stroki brez dvombe prvi mojster.	Slovenski	je govoril kakor rojen Kranjec, dežela in ljudje	A
najraje svojo Kranjico zato, ker je znala samo	slovenski,	dasiravno je bila italijanskega rodu. Čujte	A
njegovo žejo godci vseh vekov in narodov in tudi	slovenski,	in to brez razločka, naj stanujejo in kratkočasijo	A
Nekaj časa je vodil mladino Ferdo Godina, znani	slovenski	pisatelj.Godina smo poznali takrat na terenu	A
ljubljanski trgovec, ki ga je belogardistični	Slovenski	dom imenoval krompirjevega tatu, je bil sposoben	A
predvsem tista, ki še ni bila prevedena na	slovenski	jezik.Kar naprej in naprej je govoril o orientalski	A
počivali. Midva s Prlekom sva se razgovarjala o	slovenski	knjigi. 26. decembra navsezgodaj zjutraj je	A
jubljanske be-ga časopise. »Hej, Gregor, da te ne bo	Slovenski	dom spreobrnil! Javornik ima baje Rožmanov in	A
osvobodili Amerikanci in Angleži; drugače bo	slovenski	narod iztrebljen.Saj tudi jaz nisem z belo gardo	A
s slavistom, sva se na široko pogovarjala o	slovenski	knjigi ali o tujih klasikih. Premnoge borce	A
Italijanov in orožja. Vesel sem tudi, da sem v prvi	slovenski	brigadi.Okrog nas grmijo topovi, dragi domači	A
»Lej ga no, kako govorite! Saj je samo en	slovenski	narod, en program Osvobodilne fronte, ena borba	A
Naveličal sem se francoskih gozdov. Borim se v	slovenski	četi in v mednarodni brigadi, to je boj proti	A
to čisto prav. Mi se podimo po vsej tej lepi	slovenski	deželi, se borimo, izgubljamo dobre in hrabre	A
in danes bo prvič streljal na Nemce, in to na	slovenski	zemlji.Radost mu je prešinila vse telo.	A
žandarji so bili bolj priljudni, kakor so tile naši	slovenski	in kraljevi.« Ko so se ustavili v Smoraških	A
»Šole so jim zaprli. Naš	slovenski	jezik zatirajo. Ponižujejo zavedne ljudi.	A
slovenskem jeziku in vse šole in zavodi bodo	slovenski.	« Milko je odpri usta od začudenja.	A
so govorili eni, drugi pa: Kaj bomo samo v	slovenski	kurnik gledali, močno državo potrebujemo.Preganjali	A
/ avtonomijo. Če dobimo avtonomijo, bodo za	slovenski	narod nastopili zlati časi.Sami bomo odločali	A
Zadnjih nekaj desetletij so imeli župniki v ljubi	slovenski	deželi v svojem važnem in častitljivem poklicu	A
cerkev hodijo in berejo. Moja mati so dobri kot	slovenski	kruh.Nikdar ne obiščejo sorodnikov.	A
zapravljajo, ženske pa garajo, stokajo. Ni zaman	slovenski	pregovor, ki pravi, da žena podpira tri hišne	A
morali mi, če bi bilo le kaj poštenja, dobiti	slovenski	del severne koroške dežele, zibelko slovensko	A
let govore: »Dokler je Korošec v opoziciji, je	slovenski	domoljub in avtonomist.Kadar dobi pa ministrski	A
Sebe ni poznal. Poznal je	slovenski	narod in delal zanj.Bil je rojen voditelj, čeprav	A
duhovniške slovenske vedrine in zdravja. Veljaven	slovenski	kmet je. Oktober.	A
klerikalec in ne liberalec. Sem le pošten	slovenski	kmetovalec.Vse to sem vam povedal zato, da ne	A
zagledal luč sveta 1858. leta. Bil je pošten	slovenski	kmetovalec.Spomenik je plačan, besede tudi.	A
je čez leta pisal, da je bil Boltežar moder	slovenski	mož.Škoda, da je bil berač.	A
Luksemburg, ki je tako žalostno končala. Naš	slovenski	mož želi biti gospodar.Važno je, da ni grob	A
Bog jim odpusti.	Slovenski	narod jim je le zameril in jih obsojal.Res sta	A
jih obsojal. Res sta moj oče in ded pripadala	slovenski	katoliški stranki, stranki velikega Janeza Evangelista	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani