sin (401-500)

dva venca: enega sta bila poklonila vdova in	sin,	drugega Muren.Za krsto je stopal z materjo sin	A
drugega Muren. Za krsto je stopal z materjo	sin,	ki se je oziral po sprevodu in se jezil, da	A
ga nosili za njim, še vedno preganjal. Njegov	sin	pa morda še njegov naslednik ne bo. Oh!	A
sedeli najožji sorodniki, poleg matere vdove	sin	Ivan, ki je bil prišel z graške tehnike na očetov	A
očetovo gospodarstvo in menila, da mora gledati	sin,	da ohrani, kar je bil prigospodaril oče. »Napačno	A
on lahko samo sprehajal in prebiral novine.	Sin	je zavračal z vznesenimi besedami sebične misli	A
njih hišah. Mati je videla, kako si nalaga	sin	breme, ki ga sam ne bo mogel nositi, in začela	A
Gričarjevih je največkrat prišel v Žvarovlje	sin	Andrej, Ivanov vrstnik, ki se je ponašal da	A
tega, kako sprejme besede on, Andrej, Gričarjev	sin,	ki je požiral sline v zadregi! Šaliti se ni	A
dobrih rokah hiša, v dobrih rokah njen ljubi	sin;	z Gričarko pa je preudarjala, kako bi spravili	A
miru. Toda mati je postala nevoljna, če je	sin	le omenil možnost takšne zveze, in on se je	A
Strada pa se je čudil, zakaj ne opusti gospod	sin	hotela, ki mu ne nese nič; z njim naj bi stopil	A
muhe. Oče Gričar je bil hud, mati žalostna, in	sin	se je porogljivo smejal. Zastran lesa pa so	A
vesoljnega gledališča. Nevoljo, da se je njen	sin	ujel v zanko, bi vsaj nekoliko potolažila novica	A
Gostič, da se naužijejo življenja. Saj tvoj	sin	Miha tudi popotuje.« »Ta ti je ušel, Gostič	A
ozdravel za vse življenje.« Vstopila sta domači	sin	Janez in Andrej.Pozdravila nista nič, sedla	A
samo ona, kako revno nevesto si je izbral njen	sin!	Ko pa je žagala Cila vodo na dvorišču, je prilezla	A
pot. Ginila je vsaj nevarnost, da jim odide	sin	po svetu. Sosednji rodbini sta se spet bližali	A
svojih otrok, sama nevoljna, da ji prizadeva	sin	toliko neprilik. Gričarka pa je šla najprej	A
snaha, moja hči, tvoja sestra, in poleg nje njen	sin,	moj zet, tvoj svak?Ali naj zdivjam jaz sam zoper	A
še bolj pa, ker je zdaj vedela, da je trmasti	sin	že tako zapleten, da ga bo težko spametovati	A
za dan hoda od sebe. In kaj, če bi šel tudi	sin	od hiše!Mladina je dandanes vsa na škripcih	A
mogla takoj popustiti, ker bi se zdelo, da jo je	sin	ugnal; a izbiro je prepustila njemu; svari ga	A
piše veter, in ker sta želela oba, da bi se	sin	izmotal iz mreže, kamor je bil zašel, nista	A
Ivan!« je dejala in mu gledala v oči, ki jih je	sin	nekako umikal. Izražala je veselje, da sta se	A
zapuščati. Dobro je vedela Korbinka, zakaj se skriva	sin	pred njo.In vendar bi mu ne očitala ona, kako	A
preredilo. Mati je računala vestno in pravilno;	sin	pa že ni hotel več računati.Slutil je pač, kam	A
strahu, da ga bodo zapodili tast in žena in	sin	iz koče, če pride domov brez denarja.	A
sorodnika, celjska grofa, Friderik in zlasti njegov	sin	Urh.Kajti Friderik, ošaben, strasten, silovit	A
ima zahvaliti za rešitev. »Jaz sem Viljem,	sin	viteza Viguleja z Vranjega brda, ki je barona	A
razkropljena je na vse strani; in da ni ujet	sin	Janeza Ungnada, je le vaša zasluga.« Ko pa je	A
plemenitaš je,« se vtakne sitni Muren vmes, »Viljem,	sin	vranjebrškega graščaka.« »No, vidite, da nisva	A
tujcem. »Hvala Bogu in svetemu Boštjanu, jaz sem	sin	poštenih meščanskih ljudi in kar nič mi ni za	A
prišteti. Ošaben pa je zato, ker je baje postranski	sin	starega grofa.«‒	A
pričel in na čelu mu je stal podvzetni Medvedov	sin	iz Bistrice. Opat pa se je obrnil do samostanskega	A
da rabimo Cahejev izraz, je postal Medvedov	sin.	»Kaj boš pa zdaj, Jože?« vpraša ošabno krčmar	A
človek blizu, me pustite v miru s tistim: moj	sin,	moj sin!Naredite se, kakor bi me nič ne poznali	A
blizu, me pustite v miru s tistim: moj sin, moj	sin!	Naredite se, kakor bi me nič ne poznali.	A
Rožekarjem, pa pride kaka taka starka, pa pravi: moj	sin.	To vendar ne gre!«	A
zabičujé molk in opreznost. »Oh, veséli se,	sin	moj,« je dejala Mana Boštjanu, utopljenemu v	A
in hitela v kovačnico, kjer je njen orjaški	sin	ravno poskušal dogotovljeno bodalo. »Za grofova	A
razodela naklep, pri katerem mora sodelovati. A	sin	ni bil pri volji.»Jaz sem na volka namenjen	A
z zlatom pretkani ovoj. Na desni ji je stal	sin	Herman, krepak deček kakih trinajst let star	A
dvorljivo poljubil roko. Z veselim krikom je	sin	objel svojega očeta, ki ga je pritiskal na svoje	A
zboru naznanja, da je prejšnji večer Viljem,	sin	graščaka Vranjebrškega, ugrabil blizu grofovega	A
hoditi sem in tja. . / . / stran 180 . / »Zadnji	sin,	edini sin!« je govoril polglasno, dokler ni	A
tja. . / . / stran 180 . / »Zadnji sin, edini	sin!	« je govoril polglasno, dokler ni prišlo poročilo	A
»Bog nas varuj!	Sin,	glej, kaj delaš!« ga je opominjala mati.»Sam	A
si ne bi upal celjskemu grofu biti tekmec.«	Sin	pa je odgovoril, da se zanj ni treba bati; in	A
znani glas spomine prejšnjih časov. »O vrli	sin	vrlega očeta!« je vzkliknil in ga objel in solza	A
je zvijal na trhli slami. In ko je starejši	sin	dorasel in vprašal po očetu, sva romala na njegov	A
prej in takoj sporočili?« je vprašal. »O moj	sin,	« je dejal magister; »koliko sem spraševal po	A
Izidina v Saisu. To uro jim je pred več leti njih	sin	in moj ujec Peter prinesel iz Trsta; takrat	A
so skrbi. Avguštin Ocepek je bil zakonski	sin	Jurija Ocepka, poštnega kajžarja s Kozjega vrha	A
Pavlačevi nič bolje ne morejo, nego mi; pa bo vendar	sin	k letu novo mašo pel.Saj gospodje tudi sami	A
Dolenjskem: »Tam notri v španski deželi je en	sin	svojih staršev bil; pa enega samega so imeli	A
nego poje: »Tam notri v španski deželi je en	sin	svojih staršev bil.« Nato zapoje kor: »Pa	A
tjavendan, ker to ravno ni nič posebnega, da eden	sin	svojih roditeljev gre v šolo.Vendar se kmalu	A
je pod mojo streho?« »Tonček, uboge Marjete	sin.	« »Marjete?	A
okoli, vsi so tiho jokali. »Tonček, moj ljubi	sin!	« spregovori spet mati, »bodi priden ‒ ubogaj	A
niso njega. Njegova žena je bila že umrla;	sin,	ki je takrat, ko je šel pogledat v Hudo brezno	A
je pa tudi kaznoval, kakor sem zaslužil. Ti,	sin	umorjenega, si našel tisti nesrečni nož in z	A
govorili, da ima predolge prste. Bil je domač	sin,	hodil je nekoliko let v šolo in marsikatera	A
vino, marveč vse kaj drugega. Nepotrebnikov	sin,	ki v mestu hodi v šolo, prinesel je lani, ko	A
nima nobene vere. Janezek, šestletni Mohorjev	sin,	sprijaznil se je že toliko z Miškom, da ga je	A
Ali tudi pusta ima svoje lepote. Gorski	sin	ne vidi nikdar tako veličastnega sončnega zahoda	A
Tujcu se prodadó za biriča.	Sin	tepe svojo mater.O kako to boli, kako to skeli	A
zlata zvezda, ki jim je pot kazala. Ko starejši	sin	vse to ureja in nastavlja, sedé mlajši bratje	A
kadilo na žerjavico in glasno moli, za njim nosi	sin	posvečeno vodo in oljčno vejico in potem se	A
sta že dva brata vojaka in sem jaz sedaj edini	sin.	Tej možnosti niti sam ni verjel, Minki pa jo	A
jemal prevelike odmerke moke. Njegov edini	sin	Marko, ki je bil že dorasel in je z njim delal	A
bilo ženske in stari je komaj čakal, da si bo	sin	izbral ženo.Dan za dnem mu je prigovarjal, naj	A
postave in bi zlahka prijela za vsako delo. A	sin	na njegovo veliko žalost o Gabrijeli ni želel	A
Stari mlinar je potrpežljivo čakal, da si je	sin	vsaj na videz opomogel, nato pa mu je začel	A
bi ti tudi ona zagotovo odpustila,« je dejal	sin	in mu zaprl oči. Z mlinom, ki je bil dolga leta	A
ko so oznanili, da se je se je kralju rodil	sin.	Obenem pa se je tudi razvedelo, da je kraljica	A
malo motili. Še tisti večer, ko se je kraljevi	sin	vrnil na dvor, je očetu in materi sporočil,	A
sinovi. Mož ji je umrl, ko je bil najmlajši	sin	še v plenicah, zato je težko preživljala družino	A
vedela, da je to edino, kar je tvoj najmlajši	sin	prislužil v sedmih letih,« sta bila videti užaljena	A
tri sinove in ni rekla ničesar. Najstarejši	sin	je prav v središču vasi še tisto leto zgradil	A
da je prvič obrodil oreh, ki ga je najmlajši	sin	posadil za hišo.Njegov plod mu je bil drag spomin	A
rumeno in imel za to svoje vzroke, je vse rumeno	sin	mrzil, kajti preveč je bilo v zvezi s hudim	A
z oživljenim rezljanjem in rodil se jima je	sin	Pafos. Odkar je Buterna v svojem novem	A
Pozneje jo poroči. Njun	sin	Obed, spočet na kupu ječmena v Betlehemu brez	A
naletel na žalovalko, katere šestnajstletni	sin	si je bil sam vzel življenje oni dan. Izognitev	A
hodila sta molče skozi mesto, oče spredaj,	sin	za njim, prehodila sta precejšen kos mesta,	A
oči je veznilo v njem, bral je oče in bral je	sin,	svitalo se je očetu in sinu in svetemu duhu	A
ležal boš na zemlji krvav, kakor je sam cesarjev	sin	in sto drugih!« Krpan mu odgovori:	A
ostaja nič drugega kakor ta božji dar; vse prejme	sin	ali hči.« Radivoj vpraša:	A
grlom: »Blagoslovi vas vsemogoči Bog oča,	sin	in sveti duh!« Med blagoslovom padejo	A
postreže Samuel Blaustift.« Pojavil se je njegov	sin	Manojlo, osemnajstletnik širokih ust in nabreklih	A
prekupcih lepe priboljške. Bierkopf je bil	sin	gozdarja, ki je služil poljskemu grofu v Galiciji	A
majka, juha je že na mizi,« je prijazno rekel	sin	ter rinil mater k stolu. Vilar se je ozrl ter	A
svojih lepih časih,« ji je ljubeznivo rekel	sin.	»Tvoj brat Živko je Ljubljančan, on je v Ljubljani	A
obdrže.« »Tiho, tiho, mamica!« jo je miril	sin.	»Zakaj?«	A
strani preganjanega človeka, vrhutega je Jovica	sin	moje sestrične.« »Ti imaš vedno svoje simpatije	A
in gospa je nadaljevala: »Jovica Milošević je	sin	neke moje sestrične, s katero sem živela v mladih	A
Saj to nikogar ne zanima,« je rahlo ugovarjal	sin.	»Saj pa tudi ni zanimivo, a žalostno je, da	A
mora biti kri v teh podlih časih,« je momljal	sin	skozi dim svalčice.»Častna je borba za svojo	A
Vilar je vse obljubil ter se poslovil. Mati in	sin	sta ga spremila na mostovž. Tedaj je iz kuhinje	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani