sede (401-500)

to zimo. »Ne bo ji treba bili žal, katera	sede	k tvojemu ognjišču, Ostrorogi Jelen,« je modro	A
napovedala njena mati, da ne bo žal tisti, ki	sede	k ognjišču Ostrorogega Jelena. Jezerna in Sinjeoka	A
Srnjak kaj kmalu vrnil. Lipo je povabil, naj	sede	v drevak in naj mu pokaže pot. »Prav!«	A
če ne preleti duhteče odprtega cveta, pač pa	sede	nanj in se nasrka omamno sladkega medu.« Zviti	A
Črnoglavka Opreznega Srnjaka, ki je tiščal vanjo, naj	sede	z njim v drevak, da jo za vedno odpelje s kolišča	A
že tik kolišča. Presukanemu se je zazdelo, da	sede	v njem Ostrorogovci, dodobra jih pa še ni razločil	A
glas svoj nož na tla, debeli njegov tovariš	sede	nanagloma k peči in zajéca, stari Tomaž in konjar	A
Ravno potrebujem denarjev.« Rekši,	sede	k mizi, a Tone odpaše izpod obilnega naprsnjaka	A
li?« kriči Tonček med smehom drugih, a vendar	sede	k onemu ter pobere velik kos z umazane deske	A
»Lepo imate in prijazno,« meni komisar in	sede	k mizi. Potem povpraša, je li žalostna smrt	A
večerje, a on je neče, nego gre ven pred hišo in	sede	na malo klop, ki je stala tam. Ni sedel dolgo	A
ljuba mati!« reče Rezika po kratkem premolku ter	sede	bliže k materi. Kaj bi ji mogla tudi drugega	A
vsem je bilo soditi, da je komtesa silo stara.	Sede	k mizi, primakne si veliko skledo in žlico,	A
premišlja, kar hoče. Pa tudi daleč od nje neče iti,	sede	na klopco za grmičem, podpre glavo in vzdihne	A
tiho poje in govori: »Pisma, pisma, pisma!«	Sede	in zopet nekaj minut premišlja.Kar naglo pokonci	A
Zakaj mi prepovedujete danes?« Ona	sede	in mirna, morda posiljeno mirna, reče: »Potrpite	A
sova!« »Pokaj?« vpraša baba, stopi bliže,	sede	in roki okoli svojih kolen ovije. Šepec nič	A
je s sodnijo žugal, po Šepcu do živega priti.	Sede	zopet in po kratkem premolku reče: »Veš kaj	A
seboj. »A, ti si, Neža?« pravi župan ter zopet	sede.	»Ti lahko v temi sediš.«	A
sito oljnato lampo na črvojedi stari mizi. Neža	sede	za mizo in vrže predse kupček papirjev. Stremenček	A
si pa star?« smeje vpraša stari Grahovec ter	sede	na hlod. »Strah?	A
bom pa že laže vasoval,« reče mož zadovoljen,	sede	na nizki stolec ob steni, nastavi bučo in se	A
stari mož. Prišedši v zgornjo gospodovo izbo,	sede	Jurec kakor domač blizu peči, sname pipico in	A
nasproti starka sina. »Proč!« odgovori sin ter	sede	za piškavo mizico na klop in postavi veliko	A
brž no,« oglasi se »inženir« in kmet pripreže,	sede	potem spred, gospod inženir zad in z ropotom	A
ki je v kotu v veži pri vratih stala. Lisec	sede,	rekši, da bi se bil že včeraj med potom rad	A
njivami koracá proti gradu. A tu se obrne zopet,	sede	na zadnjo oplat svoje kosmatine, podpre s sprednjima	A
volji kakor danes,« reče Lisec. In smeje se	sede	stara gospodična na stol, katerega ji Ivan ponudi	A
je majhne samo treba in tako je storjeno.	Sede	in kratko napiše, kar je od Lovša čul, imenuje	A
Mi zapiramo zmerom.« Starka	sede	na stol in se najprej po sobi razgleda, o tem	A
se vam vendar ne mudi, da vam povem!« Lisec	sede.	»Veste, kje se pravi v Rogovili?	A
z malim zadovoljen.« Vrneta se v sobo; tam	sede	stari na zofo, vrže svoj rdeči fes z glave po	A
po prvem zares potirajočem učinku tega pisma	sede	in napiše dve pismi, eno Lini, drugo njeni starejši	A
ki me je ljubil.« In janičar pokrije obraz in	sede	zamišljen. Ko pogleda zopet kvišku, vidi pred	A
TRETJE POGLAVJE Mlada hišna gospodinja pride.	Sede	k njima, vpraša duhovenskega svaka, kako dolgo	A
vrhovne obleke, kakor v nevolji zapahne duri.	Sede	potem na stolec pri mizi, odpne si naprsje in	A
mlada žena skoči tja, odene razgaljenega dečka,	sede	na posteljo k njemu in, oprimši z obema rokama	A
si mi ga pokazal, če mi ga ne daš, zakaj!«	Sede,	nasloni se in zopet zatopljena v svoje misli	A
Basnigoj, žena pa gre k njemu in poleg njega	sede	rožljaje s ključi, katere je imela na rdečem	A
naproti, a kakor da bi se pomislila, vrne se in	sede	na klopco ter tam čaka prišleca, kateri polagoma	A
tam čaka prišleca, kateri polagoma prihaja in	sede	poleg nje vprašaje: »Kaj ti je, Vida?« »Kaj	A
tu; samo ne daj, da bi dolgo čakal.« Rekši,	sede	Musolino na klop pred cvetice, kjer sta Alberto	A
reče Vida in starka poslušno odide. Župnik	sede.	Ona tudi.	A
bratu v gostilno. . / . / stran 92 . / Truden	sede	za mizo in glavo podpre.Obraz mu je bil ves	A
Dekla pride noter in župniku pove: »Večidel tako	sede	in ne govore in ne slišijo.« Zastonj se je župnik	A
roki prime in ji še nekaj pošepeta. Starka	sede	na stopnico in zdahne: »Usmiljeni Jezus, komu	A
Nekaj časa ne izpregovori nobeden. Potem	sede	graščak na kup zloženih hrastov, obraz v dlani	A
prsih, vzame hlapcu vajete in bič iz rok ter	sede	na voziček. »Ali bo treba iti v semenj	A
gre naravnost v kot, kjer je bil še prostor,	sede	in reče: »Najprvo je treba kaj založiti.«	A
semnja! Prišedši s trga, zavije nehoté s poti,	sede	za samotno mejo na kamen, podpre glavo v dlani	A
redno mednje. Eden izmed sosedov pride čez vrt,	sede	k njemu na klop, poprosi ga »luknje« tobaka	A
resnično biti. Zvečer gre v hčerino kamro,	sede	na posteljo k nji in začne pripovedovati, kaj	A
nocoj ni bilo, ker so bili že odšli. Zatorej	sede	s Štefanom malo bolj na samo, tjakaj na ogel	A
ga skozi odprto okno vrže ven v temo. Potem	sede,	kolne in poln kozarec vina izlije vase.	A
molčé postavi tja mrzlo večerjo z vrha peči in	sede	v kot na klop.Kaj in kako je mož nocoj zvedel	A
obesi na klin - pa tudi ne govori ničesar, ne	sede	k večerji kakor sicer, ne pogleda nekovega denarja	A
niti ne vé, kaj hoče. Pusti omaro odprto in	sede	na stol. Kakor trudna položi križem roki na	A
da rečemo katero modro ali pa dve.« Dekle	sede	k Petru ter začne na videz vesel pogovor ž njim	A
Tedaj je izgubljena! Smrekar	sede	na klop v veži, kjer je z zdravnikom govoril	A
ste opravili tam pri Boletovih?« nadaljuje ter	sede	zopet k mizi. »Vse sem povabil, tudi to krasno	A
tako da je tudi Molek doma ostal in pri peči	sede	izbiral nekaj turščičnih storžev ter jih pokladal	A
riporočite me svoji soprogi in oprostite!« Vtem že	sede	na enovprežni vozič ter uravnava kovček in nekaj	A
dam!« »Saj ne bode tako hudo!« meni Pavel in	sede	oblastno s tlečo smotko v ustih na majhno zofo	A
in sluga. Zadnji obstane pri vratih, pisar	sede	k mizi, ženska pa stopi pred zeleno mizo, za	A
najljubši sprehodni kraj še vedno enak. Potem	sede	kraj pota na kamen, ki je samec ležal tukaj	A
Koliko časa ste že na Razboru?« vpraša Rogulin in	sede,	obenem vabeč Andreja, naj prisede. Ta prijaznost	A
grofinja ter pogleda po svoji skrbni opravi in	sede	počasi zopet na stol. Guvernanta pa se pogladi	A
Vinko, položivši svoje orodje iz rok. Gernau	sede	na svojem ležišču. »Jaz te ne umem,« pravi ter	A
osamljeni.« . / . / stran 64 . / Tako govorivši,	sede	grofica in se koketno smejoč pogleda Rogulina	A
stran 68 . / »Počakajva jih,« sklene grofica in	sede	na skalo, ki je ležala tik steze. Govorila sta	A
to, nego pozvoni slugi, da prinese luč. Potem	sede	na stol nasproti prijatelju. »Namenjen sem bil	A
marsikaj drugega,« pristavi potihoma. Rogulin	sede	zraven nje na stol, katerega mu je že prej ponudila	A
s cepom, ki ga je ravno obrezoval pred hišo	sede.	In tako se je godilo mnogo let; pastir je ležal	A
po poti gor in nekako nemirno okoli gledaje	sede	na klop. »Ali čuti, da sem tukaj?	A
zategnjeni glasovi farnih zvonov h krščanskemu nauku,	sede	naš kmetič pobožno pod prižnico, posluša nauk	A
čvrstega, a svoje glavnega. Oče mu je veleval, naj	sede	za mizo.Fant ni hotel ter se je vrgel na tla	A
drugega ni videti. Ženska nese dojenčka v sobo in	sede	za mizo, drugi pa zopet zapahnejo vežna vrata	A
kozolec, poneha Andrej, ki vklada snope, ter	sede	na »hlapca«, visečega v latah. »Polonica ‒ bi	A
/ . / stran 23 . / Ko se vrne Tine domov,	sede	že ‒ oče Peter, gospodinja, Andrej in ostala	A
zatulijo na glas; edini gospodar Tine molči in	sede	na drugi konec sobe za peč.Andrej in hlapec	A
dene strmečemu mladeniču okoli vratu. Obroč	sede	na vrat, kakor bi bil ulit, in se ne premakne	A
vratarjeve roke sežejo na drugo stran, Samorad pa	sede	v zrakoplovno ladjico nad dvorcem. Preplašenost	A
in snujoč si zlato bodočnost. Kar stopi in	sede	brez povabila k njemu suhi gospod oskrbnik,	A
težko kraljevsko krono; potem mu migne, naj	sede	na prestol, rekoč: »Na tem prestolu so sedeli	A
dvorani umrl, ko je hotel biti bog.« Samorad	sede	na prestol, starček pa poleg njega na šarenico	A
Slovogoj zopet zapiska na piščalko. Osem orlov	sede	tik njega na kamnito ploščo.Starček prinese	A
desno in levo stran, vzame v roko dolgo šibo,	sede	na stol in glasno zabrlizgne. Orli dvignejo	A
/ . / stran 172 . / VIII Po dolgem molku	sede	Slovogoj med Samorada in Plahtaliča na vzvišeno	A
Slovogoj izpije z duškom. Potem	sede	kakor omamljen počasi na skalo, glava mu zleze	A
stopi vanjo delavec, ki je prišel iz tvornice.	Sede	k okrogli kamniti mizi sredi dvorane in potrka	A
dvorane Mož se tam dobro skoplje in opere, potlej	sede	še ves moker k mizi, odvije zavitku staniol	A
razmerju. Nehote se spusti med te podrtine in	sede	na vrh razpokanega zvonika, s katerega lahko	A
nova. Toda opazovati mu ni môči; ves truden	sede	v naslanjač in takoj ga objame nekakova nezavest	A
v oči. . / . / stran 250 . / Sodniki tudi	sede	na takih stolih, torej izreko sodbo po vestnem	A
ponavljajo vselej, kadar k obedni mizi, kjer	sede	trije, prisede četrti, ki zahteva svojega pravičnega	A
Na vzvišenem prostoru velike svetle dvorane	sede	za dolgo, zeleno pogrnjeno mizo trije sodniki	A
vprašanje.« Toliko da se Cvetana bolj zgrudi nego	sede	na tožno klop, že pristopi mlad gospod smelega	A
življenje, zaigraval svoje.« Zagovornik še ne	sede,	kar se oglasi prvosedeči porotnik, ne izprosivši	A
in kar pravim, to je res!« Porotnik počasi	sede,	nesoč samozadovoljive poglede nad sodniki in	A
klicu. Uvidevši neuspešnost vseh naporov,	sede	Samorad v perivoju za dvorcem v senco košatega	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani