»Ker vem, da je za gospoda Rogulina vselej žrtev, popustiti doma svojo umetnost in pridružiti se nam drugim navadnim zemljanom, ki vzdihujemo tukaj pozabljeni in osamljeni.«
Tako govorivši, sede grofica in se koketno smejoč pogleda Rogulina. Ta je prej stopal nem za parom in upiral svoje oči v krasno postavo grofice in tudi na prve besede razmišljeno odgovoril.