nova beseda iz Slovenije
pesti in krepko razvit spodnji trup ‒ kamor ta | sede, | tam sedi!Orjak Bösendorfer pa je imponiral po | A |
mesecev, še ni znal hoditi, drsal se je pa že | sede, | in če ni bilo drugače, kar po nagi; z eno nogo | A |
Prebivalci da so deloma v Ameriki, deloma pa | sede | pri Boboviću v štacuni in pijo malinovec, liter | A |
berglami, palicami, praznimi rokavi, krog in okrog | sede | na podstavku cerkvene ograje in vsak ima poleg | A |
vstopi v krčmo. Bomf! vrže buzdovan na mizo in | sede. | Buzdovan je iz javorovega lesa in zalit s svincem | A |
sem kratko in glasno odgovoril, seveda kar | sede | v klopi. »Viš ga kmeta! | A |
na Gornjem Štajerskem. Tisti človek pride in | sede | na klop poleg šivarja očeta.Gosposki človek | A |
Gosposki človek ni pogledal, kam in na kaj | sede. | Oče ga je preko naočnikov nekam sršenasto pogledal | A |
hotel opozoriti, naj bi vendar sam pogledal, kam | sede. | Utrgal si je od klobčiča zelo dolgo, močno nit | A |
mora človek vselej pogledati, kam stopi in kam | sede. | « PRI ODPRTEM KRUHU Taka je bila stara kmečka | A |
niti požirka več popiti. Tretjo noč je mati | sede | ob očetovi postelji zadremala. Očeta je začelo | A |
rok in se potočil v zeleno travico. Ko Petrus | sede | dremlje, ga predrami nekaj, kakor bi mu veter | A |
kako pripravi zavornike pod krivine, kdaj lahko | sede | na voz in kje ne sme. Naložila sta in odpeljala | A |
štor v gozdu, ob katerem se ustavi človek, da | sede | nanj, se odpočije in gre spet brez slovesa svojo | A |
dvignila predpasnik, skrila vanj lice in pri peči | sede | tiho ihtela. Na dvorišču je zaropotal voz. | A |
vaša častitljivost«, je že smel pogledati, kam | sede. | Izbral je zato nekoliko večjo gostilno, kjer | A |
bogovi ga ženo in ne povedo, zakaj. Komaj | sede | in se naje, pa se oglasi v njegovem srcu: Hodi | A |
prikimal, odkljukal njegovo ime in mu rekel, naj | sede. | Vse sem dobro videla, ker sem sedela v ravni | A |
ljudje. Naj sem na petah čepela med vrbami ali | sede | slonela ob jablani, vselej sem bila radoživi | A |
še prej pa fantu z nemo kretnjo namignil, naj | sede | k njima. »Tako! | A |
in globoka radost, ki ga vsega navdaja. Vida | sede | na naslonjačevo opornico, ovije eno roko okoli | A |
ji drago! Če se ji zdi prav in prijetno, naj | sede | na oltar; prostora je zanjo dovolj!“ Njen | A |
S čim vam morem postreči?“ Majarica | sede, | drsa z nogo po tleh, gleda po sobi, a zadrega | A |
Pri kraju je! Zdaj hiti pogledat knjige, | sede, | računi, - a kaj je to?Račun ne gre skupaj. | A |
so ti rezki odgovori nekoliko poparili, zato | sede | in gleda v knjige z vso skrbljivostjo ... Marijca | A |
obrne nenavadno hitro in izgine. Marijca pa | sede | onemogla na stol in zaplaka. Trgovec se napoti | A |
trepeče nad sedmerimi glavami, zatrepeče ter | sede | nalahko, oprezno in vdano na nedolžno plešo | A |
šopek na posteljo, primakne stol k zglavju ter | sede | prav na rob, klobuk v roki, roke na kolenih | A |
gostilnici in premišljujem, pa pride poštar in | sede | k meni ...Ali poznaš poštarja?“ | A |
”Kako bi ga ne poznala?“ ”No, | sede | k meni, pozdravi in molči dolgo.Nato pa nenadoma | A |
tujka, med veselimi ljudmi, med otroci, ki | sede | že polzaspani na zofi, v levici jabolko, v desnici | A |
prihranil spoznanja za poslednjo uro! Tedaj | sede | k njegovi postelji, k vzglavju, visoka senca | A |
Nisi prvi! Ter ga spodi v hlev, sam pa | sede | na zapeček in si baše pipo!... Tako je | A |
nikakor ni vseeno, če ljudje delajo, ali če | sede | ob strani in pasejo lenobo!“ Naslonil sem | A |
naravno!“ odvrne Frfila nekako sramežljivo ter | sede | na stol poleg postelje.”Iz tega sklepam, da | A |
”Ni treba, da bi vstajal!“ je pomislil. ”Če | sede | drugi, bom sedel tudi jaz.Kjer je enajst jogrov | A |
začne laž o kulturi. Če pride spodoben človek in | sede | za mojo mizo in mi vzame servieto s kolen in | A |
sentimentalnih tragedij niso živi ljudje, kakor | sede | v krčmi in pijo za narodov blagor, temveč da | A |
Človek je jezen, če je dež in blato, kadar | sede | na voz!“ ”No, da, kakor je božja volja!“ | A |
kadar mi je težko in je večer, stopi dol in | sede | k meni in mi oklene roko okoli vratu, tako kakor | A |
kakor beraču, ki pride prosit pred duri in | sede | potem na stopnice s skledico med koleni.Ni bil | A |
rešila -- in še drugi pred njima. Tako namreč, da | sede, | kdor je truden; da ostane na zemlji, kdor ne | A |
še nekaj časa s sklonjeno glavo, a naposled | sede | in si zakrije oči z rokami, kakor bi se sramoval | A |
Domislil se je, da je morda že blizu poldne, da | sede | tovariši za mizo in čakajo nanj. Ali koj je | A |
vesele in prešerne besede. Krčma je svetla; tam | sede | za pogrnjeno mizo čestiti rodoljubi ter si nazdravljajo | A |
odpira človeku: ali se napraviti s tistimi, ki | sede | za mizo in pijo in miže, da bi ne videli rodoljubnega | A |
ki bi mi držal dežnik! Ampak ob takem vremenu | sede | za pečjo in se ne zmenijo za človeka ...“ Tam | A |
hčer. Za obloženo mizo, pred polnimi kozarci | sede | črno oblečeni škrici, sleparski dohtarji in | A |
vse druge, - zlatega prestola v oblakih, da | sede | nanj, zavidan in slavljen.Obtežil je svojo vest | A |
kakor v sanjah, se vrne domu, odloži suknjo in | sede. | Njegov obraz je prepaden, a oči mu zalivajo sole | A |
durmi, nato je sedel za malo mizo v kotu, kjer | sede | navadno popotniki in berači. Krčmar se je | A |
Tukaj sedim in zmerom bom sedel tukaj, kjer | sede | popotniki, berači in hudodelci.Tukaj je moj | A |
tišči jih v pesti in jih nam kaže pod nos. Nato | sede | pijan, zadremlje, roko pa iztegne po mizi in | A |
je v pisarni, čisto plešastih in zgrbljenih ... | sede | tam, pišejo in morda celo kaj koristijo ...Še | A |
ljudi. Podobni so starcem, ki pozimi za pečjo | sede | in dremljejo, pa se predramijo ob prvem pomladanskem | A |
zdelo . / . / stran 25 . / se je, kot da si | sede | nasproti zagrizeni sovražniki, ki gledajo s | A |
neprijaznimi, morda celo sovražnimi pogledi; | sede | za mizo, razgovarja se, ali četudi govore z | A |
radoveden sem, kako teče življenje, če človek | sede | in dene roke navzkriž in pusti, da ga sujejo | A |
ob šestih zjutraj, postélje posteljo, nato pa | sede | godrnjaje za mizo, gleda nekaj časa na skrinjo | A |
Počasi se dvigne, ko vstopi Jurij. A takoj | sede | nazaj, in si pokrije obraz z rokama. ”Če | A |
srajco. ”Oče, nikar jih ne tepite,“ zavpije in | sede | k materi. ”Ti boš mene učil, kaj naj počnem | A |
in Kučar je teman.« »Teman,« povzame fant in | sede. | »Te mar spet imajo?« se čudi Adlešič. | A |
Zlodej naj udari v neverno drhal!« zamahne in | sede | k Bari. »O, ne govori, Vid!« vzdihne dekle. | A |
Herbart,« sili vanj Judita. »Čakaj, naj vsaj | sede, | « jo pogleda mati.»Sedi, Herbart, sedi in povej | A |
svita krivi meč ... Bog in dom!« Gospod Turjaški | sede, | a dvorana utripa v mučnem molku.Od nikoder se | A |
zunaj pomišlja in se domisli: He, pošta, pošta! | Sede | v poštni voz, postiljon švrkne po konjih.He | A |
Katra, vendar pa je pomignila mesarju, da naj | sede. | »Če spi, bo pa vstal,« je odvrnil mesar | A |
da ima žena levo oko večje od desnega. Zdaj | sede | žena poleg Jerice v travo. »Proč idite | A |
konca. Sodnik jo je bil preje opozoril, naj | sede. | Ni hotela. | A |
spoznal, da ni vse v redu. Ukazal je nečaku, naj | sede; | nato je dejal: »Gospod grof te je želel videti | A |
telesno slabost. Prvi, ki je sedel, je dejal, da | sede | in bo sedel do noči, pa naj ga dojdejo Hrvatje | A |
»Pričnimo!« Pater predsednik | sede, | suhi frater pisar pa hiti na hodnik, da pokliče | A |
ukaže predsednik, »prinesi stol zatožencu, da | sede! | Kako ti je ime?« | A |
katerega je bil deležen nadškof Jacobus!« Ponosno | sede | pater državni pravdnik.Sodniki kanoniki mu hvaležno | A |
svojemu prestolu in s pomočjo strežnikov iztežka | sede | na mehko blazino. »Vstanite!« izpregovori zaspano | A |
evangelija!« . / . / stran 21 . / Prišedši v hišo | sede | predikant na klop, kjer je v steni gorela trska | A |
potisnila istotako stol ter mu mignila z roko, naj | sede. | Franc je sedel ter pogledal svoji ženici v obraz | A |
Metternich mu neprestano poje svojo pesem, da | sede | kralji in cesarji na vulkanih in da sfrče zdaj | A |
mehko mahovje, mehko in k počitku vabeče. Tu sem | sede, | podpre glavo in zre v zeleni gozd.Jesenska bučelica | A |
s tresočo se roko postavi na mizo. Bogomir | sede | na stol. Starec pa stoji sklonjen pred njim | A |
V rokah je imel podobo ‒ svoje matere! Ječe | sede | na stol, ali podoba mu odpade, da se ji okvir | A |
Stopita v sobo. Ondi | sede | Ernest Malec v mehki stol, drugega pa ponudi | A |
Starost ima hudo vest!« Ernest zopet | sede | in si briše potno čelo. »Nekdaj,« oglasi se | A |
priliki v solzah topi.« Vstane, a takoj zopet | sede | na deblo. »Dejal sem vam nekdaj, da sem list | A |
se vam moram nekoliko opravičiti!« Bogomir | sede | tik njega. »Kaj menite,« prične zopet, »ali | A |
Delal se je torej, kakor bi bil silno užaljen. | Sede | na plot tik starega, ozre se enkrat in dvakrat | A |
je le črn pepel nekdanjih spominov. Naposled | sede | k mizi, njej nasproti.Meti pa so se bile na | A |
je smejal, da bi ga ne zapustil pogum. Hči | sede | tik njega na stol. »Tako je prav! | A |
ga pogleda, tako da Ernest Malec nehote zopet | sede. | »Sedi tudi ti, Metka! | A |
Tudi prav!« | Sede | na stol.Obriše si obraz, izpivši kupo vode. | A |
Kratka bo pripovest, ali bolje bo, če jo poslušaš | sede! | « Dekle molče sede. | A |
poslušaš sede!« . / . / stran 148 . / Dekle molče | sede. | Z nekako grozo jo napolnijo mrtvozaspane besede | A |
Welser pripravi stol, rekoč: »Dajmo mu stol, da | sede | ljubi prijatelj naš.In kako je bled ta revček | A |
pri polni zavesti in prosil je očeta, da naj | sede | k njegovi glavi na stoliček. »Polikarp, kamerad | A |
Odgovorila mu je: »Govorila bi rada s tistimi, ki | sede | v sodbi in ki hočejo življenje vzeti Izidorjevi | A |
počakati, ali se odloči še kdo. Ivan Zakotnik | sede | pod zglavje, blazen strah ga grabi za boleče | A |
mizi, ko se mu razmaje grmadasto telo. Previdno | sede | in potegne Krištofove noge pod škripajočo klop | A |
izhodu, deseti brat pa za njim. Stražnika sta | sede | slonela ob vhodu in spala.Prvega je brcnil Repnik | A |
s teboj, pa te bilo ni,« je mignil sinu, naj | sede. | »Saj ste davi sami ukazali, naj obiščem še bele | A |
da je skaljena voda prikrila njeno nagoto. | Sede | v drevaku si je Ostrorogi pripasal kozlovino | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |