Ni je, dečki moji, lepše rože od pšeničnega klasa,« reče kralj, obrnjen proti mladini. »Kadar se valovi na polju zibljejo po zlatem klasju, ne moremo najti mesta našemu veselju; ko nam pa iz njegove bele moke prineso na mizo vročo pogačo, nam prijetneje zadiši ko vsaka še tako dišeča vrtna roža. Te rože pridno sadite, še marneje jih plevite!«