nova beseda iz Slovenije

radost (400-499)


nebo in bele snežnike. Zasmejala se ji bo vsa      radost,      ki hodi iz kraja v kraj po veselem zagorskem  A
je posmehnila za trenutek. A že je zamrla vsa      radost;      bridkost se je dvignila nazaj do srca. Marijandelj  A
Danijel je stekel k njemu in pokleknil kraj njega.      Radost      mu je stisnila srce, zakaj spoznal je mater  A
prijetno, da je vstala v Gabovem srcu velika      radost      in zadovoljnost.Pozabil je vse tiste hipe svoje  A
streljal na Nemce, in to na slovenski zemlji.      Radost      mu je prešinila vse telo.Vztrepetala mu je sleherna  A
stran 79 . \/ ORUMENELI LISTI Največja slast in      radost      trškega župnika Andreja Strleta je bilo pisanje  A
razne znamenitosti. Veš, ko potujem, me navdaja      radost,      da potujem za svoje.Počutim se kakor minister  A
velika razburjenost, ki pa se je spremenila v      radost,      ko je došlo pismo, da je bil Albertus na Dunaju  A
končno z Margareto, tako zadovoljen, da mu je      radost      odsevala z obraza. Albertus je sedel  A
jo je prinesel, je v gradu vzbudila nepopisno      radost      in notar se ni motil, ko je računal, da dobi  A
svoj blagoslov in da bi to bila zame največja      radost.     ‘« Počasi je Margareta dvignila glavo  A
ljudje se vesele po trdem delu in trudu, njih      radost      je posledica samozadovoljnosti.Ne ljubijo ga  A
kakor gospod Alkohol. Dolgo, dolgo traja ta      radost.     Ko pa angelčka odgodeta, zletita na tla in se  A
ljudje se vesele po trdem delu in trudu, njih      radost      je posledica samozadovoljnosti.Ne ljubijo ga  A
logosintizma pripeljala v očlovečenje; mi odkrila      radost      in bolečino, hrepenenje in hotenje; mi odprla  A
Naj vidi to, kar hoče videti, kar mu prinaša      radost.     « »In ta bedna glava vodi svet?«   A
las, otožnih oči, ustnic, iz katerih sem pil      radost,      od njenih jedrih prsi, bokov, mednožja, od telesa  A
svetom, ki me je obdajal, in prevzela me je      radost;      karkoli mi je dala, bilo je dobro, počutil sem  A
hudo mi manjka otrok, kako sem prikrajšan za      radost      očetovstva, za zavest o svojem fizičnem nadaljevanju  A
in mi pomahala. Suhota mi je opahnila grlo,      radost      se mi je tako silovito razlezla po ožilju, da  A
Triglavskih jezer, prinašajoč s seboj svetlobo in      radost      v mračno in neveselo vsakdanjost. Lasje so se  A
temnih možganskih zavojev, skoraj so izrinili      radost      in svetlobo, ki jo je prinesla Mana.Potem so  A
sanje, ni zginila z nočjo. Prsi mi je napolnila      radost.      Pozabil sem že na čase, ko sem se tako zbujal  A
Zato ji z obrazom in kretnjami pokaže svojo      radost.      Hela poklekne ob robu ležišča, poišče Ksenino  A
žge, naj še tako slepi, prešine jo neizrečena      radost,      da je v njegovem objemu, da se staplja s prvinskim  A
Rok!«      Radost      mu preplavi žile.Skoraj neverjetno je, da ga  A
Začuti, da ga opazuje. Razloči tudi njen vonj in      radost      ga prešine, ker je le prišla.Za grmom turiščnic  A
svetove le v svoje veselje, je nenadoma spoznal      radost      ustvarjanja za druge.»Pojdi z menoj,« je nagovarjal  A
Na Zemlji sem ob razočaranjih spoznal tudi      radost      ustvarjanja za druge.Velepodoba postane to šele  A
lase, srnje oči, usta iz katerih je včasih pil      radost      življenja. »Uga, postoj, povej mi kam greš?  A
se vse smehlja in poje, prevzame tudi človeka      radost...     « »Ali pa žalost -« segel ji je Kodrân  A
trdo besedo, ali tako se je moral premagati na      radost      Olgi in na veliko nejevoljo sebi. Sedli  A
Le ena trpka kaplja mu je kanila v neizmerno      radost      in jo zagrenila.Hvala Bogu, da ne za dolgo!  A
»Ah, našel si jih! Kolika      radost!     Glej, tvoja mati se joče od veselja!«   A
se je mahoma spremenil izraz njenega obličja,      radost      ji je zaokrožila ustne in iz oči ji je pobliskavala  A
trepeta vsa materina žalost in vsa materina      radost      ...Ne ljubim takih prizorov, ker sem bolj mehke  A
Tudi Marku se je budila nedoumna tajinstvena      radost,      kadar so se srečale njiju oči. »Odleglo mi je  A
vzel oba! . / . / stran 27 . / In vzel mi je      radost,      vzel moje upanje, vzel mojo srečo!Bil sem zopet  A
Danes meni, jutri tebi. ◆ Danes žalost, jutri      radost.      ◆ Darila ljudje pozabijo, dobrote nikdar.   A
gospodar, temveč je ona. ◆ Po izgubi poštenja mine      radost      življenja. ◆ Po navadi hvalimo zato, da bi nas  A
◆ Starost ni rada sama. ◆ Starost ni      radost.      ◆ Starost prihaja, moč odhaja.   A
◆ Tudi star osel je osel. ◆ Tudi v joku je      radost.      ◆ Tudi v koči se lahko rodi velik človek.   A
v stari kraj očeta in mater. Njuna sreča in      radost      sta bili sedaj nepopisni. Veselja ni bilo ne  A
stavili so, da bo ona zmagala in kazali očitno      radost,      ko jo je govornik zaman skušal odgnati. Zabavali  A
tolčejo ritme, ki izzivajo zamaknjenost, ne      radost.      To pomanjkanje veselja v afriških plesih označuje  A
ljudje nismo samo živali. Razveseliti nekoga je      radost,      kakršno občuti samo dobrotnik.Dolgočasje je  A
tu in tam zavil, me ne briga. Brigala me je      radost      v njenih očeh.Saj je nehala preklinjati.  A
zdravje. Saj sem želela zdravja, seveda, le za      radost      mi ni bilo.Edini ščepec radosti je bila resnica  A
In se hipoma vnel. Že potem ga je čakala      radost      odkrivati v njej vse nove in nove čare.Sprva  A
z njimi mogel dotikati nasprotnih sten doma;      radost      je bila ogromna, imelo ga je, da bi objemal  A
njenimi prelestnimi valovi. Vso življenjsko      radost      občutiš v tej igrajoči se in nemirni vodi in  A
kodraste glavice in jih boža in poljublja. Čista      radost      se razcvete v našem srcu kakor čudovita rajska  A
zahvaljujoč tebi sem se naučil prav razlikovati višjo      radost      od strasti.Ljubezen do tebe gnezdi v mojem srcu  A
pride dan in po mračnem razpoloženju pride      radost.     Pri Bogu je vse zapisano.   A
bič, psovanje, nič mi ni bilo prihranjenega;      radost,      za katero imajo pravico celo tisti, ki so najbolj  A
gotovost pogube spominja na moje umrlo upanje na      radost      in užitek.Zablisne se kakor žarek blaženosti  A
in spomin na Cencija bo zmotil mojo najslajšo      radost.     Moj Guido, ali sedaj razumeš, kako stoji med  A
Kolikor bolj bo trpel, toliko večja bo njena      radost.     V krivičnem svetu je treba odstraniti krivičnike  A
pa nam skrbno dopoveduje, da je bil Teodozij ‘     radost      sveta’, da je Abraham ‘ravnal s kralji kot sebi  A
molili, potopili so se v eno in isto globoko      radost      in gledali so telesce božjega deteta, ki je  A
vrnil domov, mu je z obraza sijala resnobna      radost.     Polagoma je povedal, da je bil pri spovedi.   A
ki si jih ne moremo več niti predstavljati,      radost,      božanski krč!In ko je Pécuchet tako razmišljal  A
naloge tistega dopoldneva. Winstonova največja      radost      v življenju je bilo delo. Večina dela je bila  A
že ne edini smisel življenja. Bila je njihova      radost      in norost, njihovo blažilo in umstveno poživilo  A
jaz nocoj vas gostimo, Vam milostno      radost      še to dodelimo.’« In znova je sledil refren  A
nočeš, prideš tudi ti? To zares bo prava      radost,      oči se mi že svetijo, Ko z jastogi  A
zadet opoteče navzad v sobo in nazadnje - na      radost      svoje neveste - vsiljivca tudi prežene. Lahkotneje  A
kako jim pogovori z njim predstavljajo čisto      radost.     Sumil je sicer, da v njegovem dolgočasnem, a  A
z razpletom in si je torej lahko privoščila      radost      s tem, da je bila Joy zdaj manj nezadovoljna  A
vsekakor.« »Ali poznaš kakšno večjo in močnejšo      radost      kakor ljubezensko naslado?« »Nobene  A
višje bitne stopnje, pristnejšo in resničnejšo      radost;      zapolnjevanje telesa s stvarmi nižje bitne stopnje  A
ti bo rodila sina in daj mu ime Janez. *14 V      radost      in veselje ti bo in mnogi se bodo veselili njegovega  A
Lok in strune). Obenem pa je tudi največja      radost,      saj le v polsnu, v trenutkih navdihnjene razsvetlitve  B
ki so večne, kakor so večni ljubezen in smeh,      radost      in žalost. Umberto Eco si očitno s tem noče  B
igrajo jazza, kajti trpljenje jim ni v posebno      radost      in tudi ne v posebno žalost, pač pa je nekaj  B
družica vali, zdaj z donečim glasom oznanja svojo      radost,      zdaj spet v strahu tiho cvrči in toži za tovarišico  B
kokodajskom bi rada vsemu svetu naznanila svojo      radost.      In če ji človek pusti jajca v gnezdu, da sme  B
bezgov grm. Še sedaj te vidim, kako je takrat      radost,      in morebiti tudi hvaležnost, vzkipela v tebi  B
ki se končujejo na „..ost” žalost, otožnost,      radost,      hrabrost in drugi, v človeku napravijo vtis  B
doma in ne na ulici? ... Gledal si človeka --      radost      vsem pravičnim očem! Stal je na odru, črno oblečen  B
razuma, odkod je vrela, kam se je vračala vsa      radost      in bolest?-- Resnično, domovina, nisem te ljubil  B
moglo govoriti o Ketteju, kakor zasluži ... qqqqq     qqqqq     qqqqqStritar jih je razlagal, toda mislim, da  B
Večji del teh pesmi govori o ljubezni. Na      radost      je človeku, kadar posluša te mlade, rosne glasove  B
osvetlil njegov pogled, so se nenadoma vzravnali;      radost      je zardela v njih obrazih, prijeli so se za  B
nizko ceno. Kakor sem rekel, pustil bi Aškercu      radost      in Govekarju zadoščenje ter molčal.Ali v svoji  B
z ljubeznijo pogledal na umotvor ter začutil      radost,      ki je bila v srcu umetnikovem. Kdor uživa  B
delo, ki je slavnostnim govornikom ponos ter      radost      vsem slepim očem.Zajec tega ni znal; izkušal  B
sem videl znamenja, videl jih v svojo srčno      radost      in obenem v svojo sramoto, da tega naroda, ki  B
razodeva ne sočutja, ne srda, temveč prisrčno      radost.     Vzamem tisti papir in berem ter pravim, da nam  B
vse moje dvome je premagala velika, resnična      radost.     Tekom teh petih let sem videl na Dunaju lepo  B
mrtvi obraz, je bila njegova duša neoskrunjena,      radost      oblastnijam, vzgled mladini; lahko je rekel  B
Res je svetnica! In kakšna      radost      je, da si lahko svoje prezeblo srce ogrejem  B
želje, ljubezni in sovraštva tudi občudovanje,      radost      in žalost, tretji del razprave pa se posveča  B
naštel: občudovanje, ljubezen, sovraštvo, želja,      radost,      žalost, in vse drugotne, ki iz njih sledijo  B
po dolgem času, resnično občutil življenjsko      radost.     Toda zavedam se, da tudi to novo radost še vedno  B
življenjsko radost. Toda zavedam se, da tudi to novo      radost      še vedno črpam iz ljubezni do Drage, pa če je  B
Bodi tako prijazen, - napraviš mi res nenavadno      radost.     - V kakšnem imenitnem kraju živim zdaj!   B
bi obupal, ko bi me ne ljubila Ti, ki si vsa      radost      in sreča moji duši .... Ali kaj čem na tó misliti  B
izkušnje polovico svoje močí, ves svoj pogum in vso      radost      do življenja in do ljudí.Zdaj se mi ne ljubi  B
Tvoja pisma; Tvoji listi so tukaj moja jedína      radost      in tolažim se z njimi, kadar mi je težko pri  B

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 100 200 300 400 500 600 700 800 900 ▶ ▷



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA