nova beseda iz Slovenije

radost (300-399)


tujega, strašnega, kar ji sreblje iz srca vso      radost      in vse življenje in jo ima prikovano poleg sebe  A
Obadva sva čutila takrat vso tisto neizmerno      radost,      ki nama pride roko v roki s tvojo smrtjo.Sedela  A
davnih časih nisem nikoli opazil na njej. Vsa      radost      njenega smehljaja je bila samo skorja, ki odpade  A
Pogledala mu je v oči, pa je utihnila, žarka      radost      v licih je ugasnila. ”Zakaj si hud name?  A
prijazno me je pozdravil debeli župan; rdeča      radost      mu je sijala z lic.Komaj sem sedel za mizo,  A
je minilo življenje. Kdo si, da mi motiš mojo      radost?     In kdo sem jaz, da sedim ob tvoji postelji in  A
Zunaj je bilo veselo jutro, polno sonca.      Radost      je bila v ljudeh, na zemlji in na nebu radost  A
Radost je bila v ljudeh, na zemlji in na nebu      radost;      še Marku je kanila v srce, odpahnila je duri  A
bila kepa razbila ob zidu ... Kje je bila takšna      radost,      kedaj?Bila je nekoč.   A
kadar zaduham vonj ciklamna. Tista prepolna      radost      je bila v nas, ki napenja prsi in duši v grlu  A
klanec počasi, v tisti sladki omotici, ki je pol      radost,      pol bolest. Kamor sem se ozrl, od povsod me  A
obleko. Slivar je postal za hip; neizrekljiva      radost      ga je obšla, sladka in nemirna, do dna srca  A
predmet študiranja in raziskavanja. Celo neko      radost      sem čutil v občevanju z njimi; njihova bojazen  A
samo še to kratko uro trpljenja, nato pa večna      radost.     Coprnice in njih hlapci naj ostanejo, kjer so  A
Kaj mi je dolina šentflorjanska in vsa njena      radost      in bridkost?S tabo pojdem, gospod!“   A
mnogi dobri ljudje. Vesel je bil, ali ta hipna      radost      je zasijala samo kakor medla luč iz teme njegove  A
vekomaj. Preko gore trpljenja drží cesta v večno      radost,      preko gore smrti drži cesta v življenje.Visoko  A
osvetlil njegov pogled, so se nenadoma vzravnali,      radost      je zardela v njih obrazih, prijeli so se za  A
in obsodbe. Šli so za njim v zmagoslavje in      radost;      tisti ponižani in teptani so šli za njim, ki  A
srcu je bila tista sveta, brezmadežna, velika      radost,      kakor sem jo občutil takrat, ko sem bil še kristjan  A
so se mi gabila do kraja. Zato je bila moja      radost      blagoslovljena, sama čista rosa iz nebes ...Stopil  A
bila še bolj zoprna od opljuvanega veselja. Ker      radost      je lahko dekla ali hišna, da ima le rdeča lica  A
goldinarjev! Težko je pač, sitno je -- ampak      radost      v srcu!Jaz sem jetičen, toda jetičen sem že  A
“ In pijanec se je smejal dobrodušno, lepo      radost      si je bil izmislil. Žena ga je vodila pod  A
noč. Zakaj bi se malo ne izprehodil, sebi v      radost,      postavi za nalašč?“ Poizkusil je, da bi se  A
naša najboljša učiteljica ste bili.« Vidna      radost      je zasijala na bolničinem obrazu. Skromno je  A
hočeš, prijatelj moj, moj Ženin! Ljuba mi je      radost,      ljuba bolest iz Tvojih rok!« Segla je v rokav  A
sesula vase, in obličje mu je nehote razjasnila      radost.     Kakor je bila ta izprememba hitra, je vendar  A
In Anica sama je nehote pela. Bridkost in      radost,      žalost in veselje, solze bolesti in prijetne  A
Anica se je bila pomudila v svoji sobi. Nekaka      radost      jo je napolnjevala, da sama ni vedela zakaj  A
življenja in smeha žejne ustnice v poljub in      radost,      pa jih je takoj zavezalo življenje: ko je mati  A
motriti. In ko ga je gledal, mu je izginila prva      radost      z lic. »Sedi, odpočij se,« je rekel kratko in  A
rop.« Mimogrede je obšla vikarja nekaka zla      radost:      »Šema!Lesnike iz mojih ust ne maraš; le potrpi  A
domačega izraza za svete skrivnosti. Ta      radost      svetlega duhovniškega občutja je bila vzrasla  A
zaslužil ime, da je »modrejčansko potrpljenje«.      Radost,      ki je sinila Gašperju Kragulju, imenovanemu  A
pesmi slovenske! Z lica se ti je žarila prava      radost      nebeška, in v roki si stiskal kozarček rujnega  A
jesti, a jedel je s tako slastjo, da ga je bilo      radost      gledati.Mlada gospodinja je kar k mizi prisedla  A
prihoda brez uspeha pričakujočega ‒ to bi bila      radost!      Prav tiho izgine v gozd in koraka pod širokimi  A
voz ter obstoji pred družbo. V veliko njeno      radost      stopi z voza stari graščak iz Soteske, grof  A
sedlanju sta počenjala hlapca svoje šale, v veliko      radost      drugi družini, ki je bila ravno odkosila in  A
svet je plesal in se smejal, kakor bi nebeška      radost      kraljevala pod to streho!‒   A
odšel iz sobe. Na obrazu pa se mu je kazala      radost,      ko jo je videl koprneti pod strašnim udarcem  A
železnih možeh. V edinem očesu se je zaiskrila      radost      surovemu vojščaku, lahno in brez zračnega šuma  A
besed. Bolj kakor kdaj rana je zdaj Jelenina      radost      pekla Krištofa Planino.Obraz, še pred trenutki  A
njene rdeče, polne ustnice. V eno samo veliko      radost,      nepopisno in nedopovedno, sta rastli njuni telesi  A
sem že včasi v tej misli tako nekako bolestno      radost      imel, dasi me je že ondanšnje srečanje s teboj  A
POGLAVJE Kaj mu je danes sreče tat? Zamoril      radost      kakšen strup? Al′ ga prevaril je kak up? M  A
je vendar, kakor bi bil hudoben duh tu vsako      radost      prepodil in sobo z zrakom napolnil, ki je vsakemu  A
zgodilo. Poskočil je in prvi čut je bilo veselje,      radost.     Saj je bil ta dogodek dokaz zanj!   A
pobrežjih toliko mrtvih ljudi, zagrenila mi je misel      radost      nad rešitvijo: morda je tudi moj brat med temi  A
veselje jo je navdajalo, a čista vendar ni bila ta      radost.     Očitala si je takoj, še prej nego je razganila  A
govori. V njem je vse vrelo najraznejših čutil:      radost,      razkošje, bojazen in tesnoba; le mirnega mišljenja  A
Helena!« vzkliknil je on. Bolest in strastna      radost,      oboje mu je polnilo dušo. A že se mu je bila  A
drznil ozreti v lepo ženo. Vse drugo, še skoraj      radost      se ga je lastila, a vsa nekdanja bolest bila  A
leto. Ves trud in vse muke, vsa žalost in vsa      radost      ‒ vse je bilo in sedaj pričenjamo na novo stari  A
gorkega sonca in pevajočih ptičkov in njegova      radost      mu vzkipi do vrhunca, ko se usede v gostilno  A
gostilnici popoldne prve pomladanske nedelje ‒ to je      radost      ‒ ne samo filistrska ‒ to je poezija ‒ tudi  A
Zdravo, vdova! Da se vidiva jutri!« in svatom: »     Radost      mi je, ostaviti vas, prepoštena gospoda!« ter  A
veliko knjižnico rimskih in grških klasikov na      radost      učenjakov in na žalost dijakov; in še bolj bi  A
vljudno in izrazi z izbornimi besedami svojo      radost,      da more sprejeti tako odličnega gospoda v svojih  A
kratke dni zemeljskega življenja nerazkaljeno      radost      in večno opravičbo onkraj groba. Zli duhovi  A
Srečno sem našel malo razhojeno stezico. Kaka      radost!     Steza me privede k zapuščenemu čebelnjaku na  A
Ali ne bo to imenitno opravilo?«      Radost      bodočega pravnika se je omračila, ko je vdova  A
valinastih vrhov. Koliko višja bi mi bila domoljubna      radost,      da so moji očaki imeli vsaj mrvico pesniškega  A
gledajo, in da sem jim morda celo zal mladenič.      Radost      nad pravilnimi očmi čez malo časa zagrene spomini  A
imena vseh slemen in čeri. Ni mu pa ugajala      radost,      s katero sem strmel na blesteče goličave, ki  A
Veselje mi vzbuja ta pogled v srcu. A zopet se mi      radost      izpreminja v žalost, če pomislim, da bo vse  A
rastla Serajnikov Mirko in Miklova Zala. Veliko      radost      je imel Serajnik s svojim sinom, a še večjo  A
besedah se izbistri deklici oko. Veselje in      radost      zasveti na njenem licu.V tej sreči se oklene  A
storjeno obljubo in izvršil svojo prisego. Velika      radost      navdaja mojo dušo, da sem še ob pravem času  A
Svetnah je kraljevalo ta dan zgolj veselje in sama      radost.     Obhajala se je velika gostija pri Serajniku,  A
je tem bolj razburjala, čim dlje je trajala      radost      in ples pri Serajniku.Šla bi bila tja in zapalila  A
prikoraka skrivši tudi Almira. Veselje in      radost      sije vsem trem iz oči, ker so tako srečno dospeli  A
očetove. Iz njene duše je izginilo veselje in      radost.     Almira ni mogla več najti miru in tolažbe.  A
gredo v cerkev k poroki. Vsem se je iskrila      radost      v očeh.Le ženin Mirko ni kazal pravega veselja  A
igro zvesta žival ter lajajoč naznanjala svojo      radost.      Svatje se zavzamejo nad takim vedenjem  A
zanjo veš; tebi cvete, tebi se razvija, tebi v      radost      in srečo!Tebi bije, po tebi hrepeni v daljavi  A
Pogovor, tolikokrat začet, se jima je ustavljal;      radost      jima ni razsvetljevala obrazov sedaj, ko je  A
četudi nisi moja, bodi moja. Tolažba mi bodi,      radost      moja na stare dni; pozabljeno bodi, kar je bilo  A
njegova vsakdanja in najljubša hrana in poglavitna      radost      in tolažba njegovega želodca, srca in življenja  A
zamahnivši z njim, udaril samega sebe, na veliko      radost      vsem tlačanom, ki so se komaj premagali, da  A
svoj, da mu bo rabil ne le na svojo korist in      radost,      ampak tudi na slavo in blaginjo vse naše Slovenije  A
obupano. Ali njena toga se je spremenila hitro v      radost      in smeh, ko jo je pritisnil na srce in jo imenoval  A
dolgem in težkem bojevanju. Zapustila sta me      radost      duše in mir srca.Blodil sem sem ter tja kakor  A
izreka tudi pevčev glas: jezo nad hudobijo,      radost      nad dobroto, otožnost nad usodo nedolžnega trpina  A
bi pasel tudi njeno čuho, privoli precej in      radost      se mu še poveča, ko mu poda kos potice in veliko  A
selila tako mirno in veselo, ali videla je mojo      radost,      mojo voljo in srčnost, in ta pogled je dal tudi  A
otroka. Svatba se je vršila in končala na splošno      radost      in zadovoljnost vseh povabljenih in nepovabljenih  A
nakovanimi čevlji, da se je Kekca kar polastila srčna      radost.     Onkraj snežišča je sedel na visoko skalo.   A
vzdihnila še enkrat. A vendar ji je vstala v srcu      radost.     Skoraj verjela je Škrlatici.  A
se je smejalo s čistega, modrega neba in tiha      radost      se je razprostirala po vsem širnem zagorskem  A
je naglo dvignil glavo in je pogledal dečka.      Radost      se mu je zasmejala v očeh in trikrat je pokimal  A
se je namuznil zadovoljno, ko je videl veliko      radost      na obrazu sirotne deklice.»Samo sedem kratkih  A
poslušala in v mali dušici ji je kar skakala velika      radost.     Saj se je veselila, da dobi druščino, da se bo  A
smejal sam pri sebi. Toda naglo ga je minila vsa      radost,      ko je zaslišal nad sabo Menin glas.In Mena je  A
zagorskem svetu se je smejala vesela, glasna      radost.      Kekec ni bil prav nič žalosten, da mora z doma  A
nikoli. Kekcu se je v srcu dvignila tako velika      radost,      da je kar zamahnil s klobučkom in na ves glas  A
na zeleno polje. Oj, po polju pa kliče sama      radost.     Da bi videla, Mojca, koliko cvetic se ziblje  A
velikem veselju z noge na nogo. »Oj, kakšna      radost      bo zdaj pri nas doma! To bo prepevala naša  A
Koroščevo hišo in v srcu se mu je zbudila velika      radost.     Zavihtel je klobuček in zavriskal na ves glas  A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 100 200 300 400 500 600 700 800 900 ▶ ▷



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA