nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2000, poved v sobesedilu:
Prešernova podoba (ki je, skupaj z vso zbirko znanih in manj znanih portretov, vendarle samo njen nezanesljivi približek), v povezavi s šolmoštrskim (ne)razumevanjem njegove poezije, je Prešerna potisnila na ono stran prešernosti, na poljane strahu in obupa, ki ne morejo pogumno upati na ploden prirastek.
Kljub temu da je mogoče že spomine Ernestine Jelovšek na očeta Prešerna prebirati tudi močno med vrsticami, pa je bila »Prešeren iz mesa in krvi« dolgo časa nemogoča in prepovedana sintagma. Prava osvežitev so pomenile občasne objave njegovih kvantaških verzov, skozi katere je Prešeren zažarel kot nekdo drug, kot živi poet brez svetniškega sija, zato pa kot karseda telesno in poželjivo bitje.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani