nova beseda
iz Slovenije
Marjetka Golež Kaučič: Ljudsko in umetno - dva obraza ustvarjalnosti, Zalozba ZRC, 2003, poved v sobesedilu:
Verzni vzorec te pesmi je tridelni osmerec, značilen samo za ljudsko pesem, ki je Prešernu verjetno skozi recepcije ljudskih pesmi v domačem okolju še zvenel v ušesih. Zmaga Kumer v svoji razpravi Prešernova Nezakonska mati - ljudska pesem pravi, da se je Prešeren po načinu pesnjenja popolnoma približal stilu ljudske poezije. (Glej še: Kumer 1968a: 145. Priloga, primer 2.) Prešernovo razmerje do ljudske pesmi je enkrat usmerjeno k identifikaciji in imitaciji, drugič k izboru odnosnic iz ljudskega za tvorbo lastnega pesniškega snovanja, pa tudi k negaciji ljudskega, kar kažejo prepesnitve, ki artistično transformirajo ljudsko v umetno realizacijo.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani