polagoma (401-500)

klobuk; od obleke in od klobuka je curljalo in	polagoma	se je napravila luža pod njegovimi nogami.	A
sprejeli me v svojo sredo ... Romal sem, romal, in	polagoma	se je porajala v mojem srcu lepa misel.‚Odkod	A
stal ob oknu. Spoznal ni župnik nikogar, toda	polagoma	so se mu oči odpirale, ugledal je tam košato	A
in zamišljen se je igral s prahom, ki ga je	polagoma	spuščal iz dlani v dlan; obrazek je bil resen	A
Marko!«	Polagoma	se je domislil na to, na ono. »Pili	A
domislil v svoji siti lenobi. In tako se je	polagoma	zdebelil; lica so se mu lepo izpolnila in zaokrožila	A
plašč, ki jih zakriva takó, kakor se razvija	polagoma	iz zime pomlad in poletje.Vse take misli so	A
školjka na mirno gladino. Nikolaj je gledal, ali	polagoma	mu je legal spanec na trepalnice.Od zaužitega	A
širokim, zlatorumenim listjem; padalo je na tla	polagoma,	obešalo se na spodnje veje, trepetalo in frfotalo	A
neprestano in skoro se je videlo, kako se je	polagoma	odvijala od vejevja rumenolistnata halja.Časih	A
Jaz pridem kdaj ter se vtihotapim potihoma,	polagoma...	niti čutili ne boste, ko vam bom stala za ramo	A
za ramo... in potem zopet po prstih, potihoma,	polagoma	- -“ Rekar jo je pogledal s temnim, sovražnim	A
gledal po gozdu razmišljen in brez jasnih misli.	Polagoma	in brez določnega vzroka mu je segalo v srce	A
Vrhovi dreves so se še svetili v soncu, toda	polagoma	je svetloba ugašala in sence so vstajale od	A
besede. Držal je njeno drobno roko v svoji;	polagoma	se je sklonil ter se doteknil z ustnicami njenih	A
na posteljo v mučnih mislih, ki so prehajale	polagoma	v težke, neprijetne sanje. IV	A
nase z močnimi vezmi; čutila je, kako se izvija	polagoma	iz njenih rok in stopa v blato... ne da bi se	A
navsezgodaj v Orešnik na kolodvor. Dež je	polagoma	ponehaval; pršilo je samo še v drobnih kapljah	A
ali na izprehod. Bal se je preteklosti, toda	polagoma	je izginila tudi ta bojazen in vdajal se je	A
telovnik, privzdignil mu je klobuk. In kakor ga je	polagoma	slačil, se je smehljal zmerom bolj zadovoljno	A
Pot se je ožila in se je vzpenjala v klanec,	polagoma	šele, da bi se ne utrudil prekmalu, da bi se	A
izza naočnikov. V rokah je držal časopis, a	polagoma	mu je zlezel na kolena; gospod svetnik je bil	A
začutil bojazen v srcu. Široki smehljaj poetov je	polagoma	izginil, ustnice pa so ostale odprte. ”Udaril	A
sliši, kako bijejo žile v sencih. Ali pozneje,	polagoma,	se izvije iz tišine hitro tiktikanje žepne ure	A
Sitno mi je bilo, moja vesela volja se je	polagoma	izgubljala.Govorila sva malo.	A
nesposobne za vsako delo, - skratka, vživi se	polagoma	v neko megleno, polblazno stanje ... Ko sem	A
pred očmi še negotova megla in se izgubljajo	polagoma	ostanki zmedenih nočnih sanj.Takoj po prvem	A
trepalnicah, na ustnih in na licih se je nabrala	polagoma	plast prahú.Noge so se premikale težko in čisto	A
umaknil spoštljivo, toliko da se ni zahvalil.	Polagoma	so prihajali še drugi, od vseh straní, kakor	A
šumom! Sprva me je vodila sama radovednost, ali	polagoma	je začela vstajati v mojem srcu kruta, brezobzirna	A
po nebu; - moje lepe misli pa se spreminjajo	polagoma	v sladke sanje, kakor preide v daljavi morje	A
debeli. Načelo ”l'art pour l'art“ je prodrlo	polagoma	tudi v nedebele in celo naravnost suhe sloje	A
se brigajo ti sloji več ali manj. Spoznavajo	polagoma,	zelo polagoma, da imajo svojo usodo v svojih	A
sloji več ali manj. Spoznavajo polagoma, zelo	polagoma,	da imajo svojo usodo v svojih rokah; tako se	A
lice in ni nič razumel; davkar pa je tišje,	polagoma	in zelo razločno dostavil: ”In svojo ženo	A
poželenje: izžemati iz srca kapljo krvi za kapljo,	polagoma,	z vso zavestjo.Da je to vsa moja sladkost in	A
in premišljuje z bolno sladkostjo, kako bi	polagoma,	po vrsti, brez ostanka in z obilimi obrestmi	A
mi je bilo težko in zelo sem bil truden. Šele	polagoma	sem se domislil vsega, kar se je godilo, in	A
milosti polna ... Janez!“ Janez je bil prav	polagoma	in ponevedoma zadremal nad ”Desetim bratom“	A
oddaljenimi temnimi gozdovi - vse se je spajalo	polagoma	v migljajočo, prozorno meglo. Na postaji	A
tiste prve nesrečne dni - vse je prišlo tako	polagoma	in samo od sebe, da sem se zavedel jasno šele	A
zamišljeno in nezadovoljno ter se umaknil v stran ...	Polagoma	se je nebo temnilo in nižalo, in obzorje se	A
ne zdi?“ Kmetje so plačali in se poizgubili	polagoma	v vežo, odkoder se je čul še nekaj časa glasen	A
ustnicami; obenem sem čutil, kako me je vleklo	polagoma	k tlom ... Težka roka me je stresla za ramo	A
ne strahu ne kesanja. Vse pride tako mirno in	polagoma	in mine tako mirno in polagoma - čemu bi se	A
tako mirno in polagoma in mine tako mirno in	polagoma	- čemu bi se vznemirjal?Roke položim v naročje	A
neizrečeno grdo in umazano. V mojem srcu pa je rasla	polagoma	neka cinična grenkota, in kadar sem začul korake	A
veter odnese, toda ni ga odnesel tisti večer.	Polagoma	se je temnilo, in na obrazu svoje žene sem opazil	A
tej tihi sobi, v dolgih, samotnih urah so se	polagoma	umirile moje misli.Možgani so postali leni in	A
sanje niso ostavile nikakega sledu; prišle so	polagoma	in kakor trudoma, a komaj so stopile jasneje	A
več nikakega pomena. Čutil sem, kako so se	polagoma	trgale vezi med menoj in med telesnostjo.Oblike	A
brezizrazne in steklene, in kako se razliva	polagoma	čez moje čelo svetla mrtvaška bledota.Videl	A
neznosnega strahu in trpljenja mi je osvajalo dušo	polagoma	nekaj lahkega in neizmerno svobodnega.Moje oči	A
je bil že polegel veseli šum in trušč ter se	polagoma	razbegal in poizgubljal v smrekovem gaju pod	A
V očeh sem mu videl tiste misli!“	Polagoma	se je streznil in osvestil, samo zobje so mu	A
umolknil na vse večne čase!“ Pot se je vzpenjala	polagoma	navkreber, blato je bilo še višje nego na veliki	A
se je umiril; Luka je videl strahoma, kako je	polagoma	iztezal dolge kremplje, kako se mu je ježila	A
bregom; in preko lic, po vsem životu se mu je	polagoma	razlival mraz.V srce mu je segla otroška malodušnost	A
zdravja. Nevarnost je minila in bolezen je	polagoma	izginevala. A kadar pričenja okrevati, tedaj	A
gledale so veselo in radovedno. Takó je pričel	polagoma	govoriti, najprvo tiho, neodločno, kakor v strahu	A
stenami, čemu brez boja? Ali naj ugašajo tako	polagoma,	tako samotno tisti poslednji ubogi plamenčki	A
poslednji ubogi plamenčki mojega življenja,	polagoma,	drug za drugim,dokler ne vzplapola poslednji	A
mano drugače, le malo pozneje morda in bolj	polagoma,	kar bi bilo še neprijetneje. Ne bom	A
je segal do grla. Ali sam ni vedel, kako je	polagoma	in prijetno tonil v preteklost;, stud mu je	A
”Kdo si?“ je zaklical Severin.	Polagoma	se je glava zaokrenila. ”Jaz sem ... tega naroda	A
kakor da bi se misli same ravnale po telesu ter	polagoma,	brez velikih bolečin omagovale in umirale.	A
Spominjala se je natanko, kakó je vleklo	polagoma	navzdol, nezavedno in neopazljivo, -- od prvega	A
ali ni se ji posrečilo; zato je umolknila in	polagoma	so ji lezle trepalnice na oči.Slivarju se ni	A
Če je človek predolgo v istem mestu, spozna	polagoma,	da so ljudje zabiti in življenje mu zamrzi med	A
in temno listje je trepetalo. Pot se je vila	polagoma	navzgor, iz parka v gozd.Na desni se je zasvetila	A
svečanim, povzdignjenim glasom. Vrnil se je	polagoma	k Slivarju in k natečaju za Kettejev spomenik	A
da so njegovi tovariši ”v službi narodovi“, a	polagoma	se je pričel na tihem sramovati teh fraz; začutil	A
zaupanjem in z ljubeznijo, nanj umetnika.	Polagoma	je potihnil literarni prepir; govorili so vsevprek	A
sam, da laže in da je to početje otročje; ali	polagoma	se tega ni zavedal več in sence so popolnoma	A
tihem srce trese od radosti. Nato prihajam	polagoma	z nevarnimi besedami, tipljem te s težkim palcem	A
njem trepetalo, ko je čutil, kako je drsala	polagoma	njena roka iz njegove, kako so se ga dotikali	A
živih, svetlih ulic notranjega mesta je prišel	polagoma	v predmestni somrak.Ulice so bile to ravne in	A
vse to z nekim posebnim naglasom, ki ga je bil	polagoma	ustvaril jezik sam, navajen na tujščino. Tisti	A
samo od sebe, in tako bi prišel po gladki poti,	polagoma	in brez truda morda celo do cilja svojih najimenitnejših	A
je prinesla na mizo kave in maslenega kruha.	Polagoma	so se obrazi izjasnili, napete poteze so se	A
in so glasniki tistega velikega prevrata, ki	polagoma	že nastopa in se izvrši čisto gotovo, četudi	A
durmi, na ugoden čas so čakale. In prihajale so	polagoma,	tiho, da je komaj slišal njih plazeče korake	A
njegovega obraza in iz njegovih misli so se bile	polagoma	pričele dvigati sence ter legati po sobi.Nič	A
In natihem se smeje. Tako gre	polagoma	navzgor, le po ravni, varni poti in vodi ljudi	A
čudno pretresla; šele pozneje se mu je srce	polagoma	odpiralo, stisnilo se mu in se razširilo in	A
bile in njeno srce je bilo nemirno; spoznalo je	polagoma	in že se je treslo od razočaranja in od hrepenenja	A
toliko lepše in razkošneje. Zdaj se je vračalo,	polagoma	je prihajalo zopet bliže, gibalo se je v njenem	A
težko ji je bilo. Čutila je, kako se ji je	polagoma	odtujil; ne da bi ga mogla držati s svojimi	A
ga mogla držati s svojimi slabimi rokami, je	polagoma	odhajal, že se skoro izgubljal.Nikoli ni bilo	A
ko so si otresali prah od podplatov ter se	polagoma	izkopavali iz domače zemlje; nič jim ni bilo	A
prišel v našo družbo in se še nisi dobro ogledal.	Polagoma	se boš otresel vseh sentimentalnosti, odprl	A
vedel je komaj, kaj je pil. - Gostilnica se je	polagoma	polnila.Prihajali so delavci in tisti slabo	A
prej pazno in strahoma skrival, so mu prihajale	polagoma	na jezik.Tistih grenkih skrbi, ki so ga dušile	A
se je vzdigala iznad obrvi ter prehajala le	polagoma,	pol še nemirno, pol že resignirano v mirno črto	A
tiste škarje so škripale, prihajale so bliže,	polagoma,	oprezno so se odpirale duri v ateljé, in tako	A
isti lepi, polnočni mir nasproti. Bližal se je	polagoma	Bertini sestri, Mariji, še boječ in neodločen	A
tihimi, kakor zastrtimi očmi, tja so se obračale	polagoma	tudi njegove oči; sklonil se je pod težo ostudne	A
Vstal je ter se napravil, in tudi Neuner se je	polagoma	vzdignil. ”Le ostani, Neuner, saj se ti nikamor	A
XIII Kar se je izvilo	polagoma	iz kipečih, razburkanih misli ter stopilo predenj	A
koščene roke in bi trkale na duri in odpirale	polagoma	in prihajale ... Danilo se je že; ravno pred	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani